I Was a Stolen Child, I Was a Forgotten Child
DOI:
https://doi.org/10.51663/pnz.62.3.05Keywords:
stolen children, occupation, Committee for Stolen Children, forgotten children, TeharjeAbstract
The following article focuses on two groups of people in Slovenia who were forcibly separated from their parents and had their childhood stolen from them by two different ideologies. The first group consists of the victims of the German occupiers, while the second one involves the post-war retaliation of the victorious side. The contribution at hand sheds light on the consequences of these acts of violence and the lives of the children affected by them after the separation from their parents while presenting their efforts to regulate their legal status. In this context, it reveals the individual stories/memories of stolen and forgotten children. Their legal status was finally regulated in the independent state of Slovenia.
References
Viri in literatura
Arhivski viri
SI ZAC, Zgodovinski arhiv Celje, II 20A Društvo Teharskih otrok.
SI ZAC, Zgodovinski arhiv Celje, Mestni ljudski odbor Celje, a. š. 137.
SI AS, Arhiv Republike Slovenije, AS 228 Ministrstvo za socialno skrbstvo Ljudske republike Slovenije, t. e. 1, t. e. 3.
SI AS, Arhiv Republike Slovenije, AS 537 RK SZDL, t. e. 784 (253).
Tiskani viri
»Srečanje ukradenih otrok v Celju.« Celjski tednik: glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva okraja Celje, 10. 8. 1962.
Hovnik, Franjo. »Da nikoli več ne bi bilo vojne.« Tednik: glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, 10. 7. 1980.
Spletni viri
Grušovnik, Mojca. »Ukradeni otroci: spomini še živijo, samo njihovih »lastnikov« je vse manj.« Pridobljeno 5. 8. 2021. https://www.dnevnik.si/1042721278.
Dr. Mikuš Kos, Anica. »Otrok lahko razume, kaj je vojna.« Pridobljeno 15. 1. 2019. http://www2.24ur.com/naslovnica/interaktivno/klepetalnice/.
Kuralt, Špela. »Ingrid je Nemka, Erika iz Jugoslavije. Obe sta jaz«. Pridobljeno 31. 12. 2018. https://www.delo.si/kultura/knjiga/ingrid-je-nemka-erika-iz-jugoslavije-obe-sta-jaz.html.
»Otroci s Petrička 4/7.« Pridobljeno 24. 12. 2018. https://www.youtube.com/watch?v=W4Un84XqWdA.
Mag. Pučnik Rudl, Majda. »Žrtve komunističnega nasilja še lahko uveljavijo status iz Zakona o popravi krivic.« Pridobljeno 31. 12. 2018. http://oddaje.ognjisce.si/mojazgodba/2012/04/19/rtve-komunisti-nega-nasilja-se-lahko-uveljavijo-status-iz-zakona-o-popravi-krivic.
Žajdela, Ivo. »Pretresljive zgodbe otrok s Petrička.« Pridobljeno 28. 12. 2018. https://druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/all/BA3E4F5C5D6B5815C12573840038B857?OpenDocument.
Literatura
Dobaja, Dunja, Prebilič, Vladimir. »Ukradeni otroci in na silo odpeljani otroci.« Studia Historica Slovenica 16 (2016): 499−525.
Cugmas, Zlatka. Bodi z menoj mami: razvoj otrokove navezanosti. Ljubljana: Produktivnost, Center za psihodiagnostična sredstva, 1998.
»Himmlerjev odlok.« V: Taboriščniki ukradeni otroci: 60 letnica nacističnega genocida, ur. Janez Žmavc, 10−13. Celje: Društvo taboriščnikov ukradenih otrok Slovenije, 2002.
Kraigher-Gregorc, Alenka. Ukradeni otroci. Radijska oddaja dne 27. 11. 1979 (avtorici podatke posredoval dr. Jože Dežman).
Kostnapfel, Janko. »Pretresljivi kriki mater.« V: Taboriščniki ukradeni otroci: 60 letnica nacističnega genocida, ur. Janez Žmavc, 43–56. Celje: Društvo taboriščnikov ukradenih otrok Slovenije, 2002.
Ott, Ivan. Otroci s Petrička: ukradeno otroštvo. Celje: Celjska Mohorjeva družba: Društvo Mohorjeva družba, 2008.
Ott, Ivan. Otroci, žrtve vojne: trpljenje otrok v Jugoslaviji od 1942 do 1948. Celje: Celjska Mohorjeva družba: Društvo Mohorjeva družba, 2009.
Oelhafen, Ingrid von in Tate, Tim. Hitlerjevi pozabljeni otroci: moje življenje v Lebensbornu. Ljubljana: Modrijan, 2016.
Ratajc, Eva. Od trpljenja do kamenja – zgodba o Petričku. Celje: Mestna občina Celje, Mladi za Celje, 2018.
Topolovec, Rajko. Ormoški Petriček. Ptuj: samozaložba, 2012.
Terčak, Stane. Ukradeni otroci. Ljubljana: Zavod borec v Ljubljani, 1973.
Ukradeni otroci. Celje: Muzej novejše zgodovine Celje, 2014.
Završnik, Stanislava. Preveč je bilo solza: napisane usode »ukradenih otrok« iz časa okupacije naše domovine v letih 1941–1945. Kamnik: samozaložba, 1998.
Arhivski viri
SI ZAC, Zgodovinski arhiv Celje, II 20A Društvo Teharskih otrok.
SI ZAC, Zgodovinski arhiv Celje, Mestni ljudski odbor Celje, a. š. 137.
SI AS, Arhiv Republike Slovenije, AS 228 Ministrstvo za socialno skrbstvo Ljudske republike Slovenije, t. e. 1, t. e. 3.
SI AS, Arhiv Republike Slovenije, AS 537 RK SZDL, t. e. 784 (253).
Tiskani viri
»Srečanje ukradenih otrok v Celju.« Celjski tednik: glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva okraja Celje, 10. 8. 1962.
Hovnik, Franjo. »Da nikoli več ne bi bilo vojne.« Tednik: glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, 10. 7. 1980.
Spletni viri
Grušovnik, Mojca. »Ukradeni otroci: spomini še živijo, samo njihovih »lastnikov« je vse manj.« Pridobljeno 5. 8. 2021. https://www.dnevnik.si/1042721278.
Dr. Mikuš Kos, Anica. »Otrok lahko razume, kaj je vojna.« Pridobljeno 15. 1. 2019. http://www2.24ur.com/naslovnica/interaktivno/klepetalnice/.
Kuralt, Špela. »Ingrid je Nemka, Erika iz Jugoslavije. Obe sta jaz«. Pridobljeno 31. 12. 2018. https://www.delo.si/kultura/knjiga/ingrid-je-nemka-erika-iz-jugoslavije-obe-sta-jaz.html.
»Otroci s Petrička 4/7.« Pridobljeno 24. 12. 2018. https://www.youtube.com/watch?v=W4Un84XqWdA.
Mag. Pučnik Rudl, Majda. »Žrtve komunističnega nasilja še lahko uveljavijo status iz Zakona o popravi krivic.« Pridobljeno 31. 12. 2018. http://oddaje.ognjisce.si/mojazgodba/2012/04/19/rtve-komunisti-nega-nasilja-se-lahko-uveljavijo-status-iz-zakona-o-popravi-krivic.
Žajdela, Ivo. »Pretresljive zgodbe otrok s Petrička.« Pridobljeno 28. 12. 2018. https://druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/all/BA3E4F5C5D6B5815C12573840038B857?OpenDocument.
Literatura
Dobaja, Dunja, Prebilič, Vladimir. »Ukradeni otroci in na silo odpeljani otroci.« Studia Historica Slovenica 16 (2016): 499−525.
Cugmas, Zlatka. Bodi z menoj mami: razvoj otrokove navezanosti. Ljubljana: Produktivnost, Center za psihodiagnostična sredstva, 1998.
»Himmlerjev odlok.« V: Taboriščniki ukradeni otroci: 60 letnica nacističnega genocida, ur. Janez Žmavc, 10−13. Celje: Društvo taboriščnikov ukradenih otrok Slovenije, 2002.
Kraigher-Gregorc, Alenka. Ukradeni otroci. Radijska oddaja dne 27. 11. 1979 (avtorici podatke posredoval dr. Jože Dežman).
Kostnapfel, Janko. »Pretresljivi kriki mater.« V: Taboriščniki ukradeni otroci: 60 letnica nacističnega genocida, ur. Janez Žmavc, 43–56. Celje: Društvo taboriščnikov ukradenih otrok Slovenije, 2002.
Ott, Ivan. Otroci s Petrička: ukradeno otroštvo. Celje: Celjska Mohorjeva družba: Društvo Mohorjeva družba, 2008.
Ott, Ivan. Otroci, žrtve vojne: trpljenje otrok v Jugoslaviji od 1942 do 1948. Celje: Celjska Mohorjeva družba: Društvo Mohorjeva družba, 2009.
Oelhafen, Ingrid von in Tate, Tim. Hitlerjevi pozabljeni otroci: moje življenje v Lebensbornu. Ljubljana: Modrijan, 2016.
Ratajc, Eva. Od trpljenja do kamenja – zgodba o Petričku. Celje: Mestna občina Celje, Mladi za Celje, 2018.
Topolovec, Rajko. Ormoški Petriček. Ptuj: samozaložba, 2012.
Terčak, Stane. Ukradeni otroci. Ljubljana: Zavod borec v Ljubljani, 1973.
Ukradeni otroci. Celje: Muzej novejše zgodovine Celje, 2014.
Završnik, Stanislava. Preveč je bilo solza: napisane usode »ukradenih otrok« iz časa okupacije naše domovine v letih 1941–1945. Kamnik: samozaložba, 1998.
Downloads
Published
2022-11-02
Issue
Section
Articles
License
Authors who publish with this journal agree to the following terms:
- Authors retain copyright and grant the journal right of first publication with the work simultaneously licensed under a Creative Commons Attribution License that allows others to share the work with an acknowledgement of the work's authorship and initial publication in this journal.
- Authors are able to enter into separate, additional contractual arrangements for the non-exclusive distribution of the journal's published version of the work (e.g., post it to an institutional repository or publish it in a book), with an acknowledgement of its initial publication in this journal.
- Authors are permitted and encouraged to post their work online (e.g., in institutional repositories or on their website) prior to and during the submission process, as it can lead to productive exchanges, as well as earlier and greater citation of published work (See The Effect of Open Access).
