Etična načela

Etična načela revije Prispevki za novejšo zgodovino

Revijo Prispevki za novejšo zgodovino izdaja Inštitut za novejšo zgodovino, javni raziskovalni zavod v Republiki Sloveniji. Revijo ureja enajstčlanki mednarodni uredniški odbor, ki ga imenuje Znanstveni svet Inštituta za novejšo zgodovino. Slednji imenuje tudi glavnega urednika.

Namen izdajanja revije, ki kontinuirano izhaja od leta 1960, je seznanjanje strokovne in širše javnosti z najnovejšimi raziskavami slovenskega in tujega zgodovinopisja iz področja zgodovine srednje in jugovzhodne Evrope 19. in 20. stoletja (politična, kulturna, gospodarska in socialna zgodovina). Vse stroški izdajanja revije krije izdajatelj (deloma s finančno podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije), zato revija ne zaračunava stroškov objave ali stroškov oddaje članka.

Izdajatelj revije namenja posebno pozornost skrbi za točnost, izvirnost in znanstveno neoporečnost vseh objav ter je pri svojem delu zavezan najvišjim etičnim standardom in težnji k znanstveni odličnosti. Etična načela revije Prispevki za novejšo zgodovino sledijo smernicam, ki jih priporoča Committee on Publication Ethics (COPE), kakor tudi slovenski in evropski raziskovalni in avtorski zakonodaji, predpisom Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Statutu Inštituta za novejšo zgodovino in Pravilniku o dejavnosti izdajanja znanstvene revije Prispevki za novejšo zgodovino. Kršitve etičnih standardov, ki niso zajeti v teh pravilnikih, se obravnavajo v skladu z najnovejšimi standardi in priporočili COPE (http://publicationethics.org/files/).

Vsi znanstveni članki v reviji so recenzirani (double blind peer review) in opremljeni s popolnim znanstvenim aparatom. Pri navajanju virov in literature morajo biti uporabljene opombe pod črto. V seznamu Viri in literatura ob koncu članka morajo biti po abecednem vrstnem redu navedeni vsi viri in vsa literatura, ki se v besedilu pojavijo v opombah pod črto. V primerih razraševanja konflikta interesov in/ali zahtev financerjev, mora avtor nujno navesti financerja raziskave. Ob imenu avtorja mora biti jasno navedeno, s katere institucije prihaja, prav tako mora biti v članku posebej naveden financer raziskave (če to ni institucija, od koder avtor prihaja). Izdajatelj izrecno zahteva, da prispevek, ki ga avtor pošlje uredništvu, še ni bil objavljen in ravno tako ni v postopku objave v nobeni drugi reviji. Podrobnejša navodila in smernice pri izdajanju revije so dostopni na naslovu: www.ojs.inz.si. Temeljna izdajateljeva načela in pričakovanja, ki zadevajo delo uredništva, avtorjev in recenzentov, pa so navedena v nadaljevanju.

Dolžnosti avtorjev

Avtorji morajo biti seznanjeni z etičnimi načeli, ki jih je uredništvo znanstvene revije Prispevki za novejšo zgodovino objavilo na povezavi http://ojs.inz.si/pnz. Tem načelom morajo slediti in jih spoštovati.

Raziskave, katerih rezultati so objavljeni v reviji, morajo biti narejene odgovorno in v skladu z načeli znanstvene etike.

Avtorji so dolžni prevzeti vso odgovornost za vsebino oddanih in objavljenih člankov.

Avtorji so odgovorni za pravilno navajanje soavtorjev oziroma omembo oseb, ki so kakor koli doprinesle h končni vsebini članka. Oseb, ki pri raziskavi oziroma pisanju članka niso sodelovale oziroma niso bistveno doprinesle k skupnemu delu, se ne navaja.

Avtorji naj navedejo financerja raziskave.

Avtorji morajo svoje ugotovitve predstaviti jasno, neposredno ter brez poneverjanja in prilagajanja podatkov.

Opisi raziskovalnih pristopov in metod morajo biti jasni in naj omogočajo nadaljnjo evalvacijo obstoječih ugotovitev ter opis stanja raziskav.

Avtorji jamčijo za ustrezno in korektno navajanje rezultatov raziskav in ugotovitev drugih avtorjev. Predstavljanje rezultatov in ugotovitev drugih avtorjev kot rezultat lastnih raziskav je neetično in nedopustno. Dobesedno navajanje mora biti nujno označeno z narekovaji in ustrezno citirano.

Avtorji ne smejo navajati referenc iz drugih publikacij, če citiranega dela niso prebrali.

Avtorji so dolžni slediti avtorsko-pravnim načelom aktualne zakonodaje, torej so odgovorni za ureditev avtorskih pravic vseh prilog (slikovno gradivo ipd.), ki so del članka.

Uredniški odbor zavrača manipulacije s slikovnim gradivom in napačne navedbe virov. 

Na prošnjo urednikov so avtorji dolžni predložiti dokumentacijo, ki izkazuje potek raziskave in etično postopanje.

Pri izdelavi člankov in v postopku od oddaje do objave se morajo avtorji držati vseh navodil, ki jih je objavilo uredništvo na povezavi http://ojs.inz.si/pnz/about/submissions#authorGuidelines.

V postopku od oddaje do objave članka morajo avtorji sodelovati z uredniki, kadar je tako določeno oziroma kadar so za to zaprošeni.

Avtorji so dolžni opraviti dve korekturi v časovnem roku, ki ga določijo uredniki. Pozorni morajo biti tako na opombe, seznam referenc, podnapise in nadnapise k prilogam, kot tudi na samo vsebino in tehnično postavitev/kakovost prilog, na izračune in vse ostalo.

O morebitnih napakah v sprejetih ali objavljenih rokopisih so avtorji dolžni obvestiti uredniški odbor in pristati na objavo popravkov.

Avtorji jamčijo, da je objava izvirni znanstveni prispevek, ki še ni bil objavljen, o čemer se morajo pred oddajo tudi prepričati.

Če so bile ugotovitve, navedene v člankih za objavo v reviji Prispevki za novejšo zgodovino, že objavljene ali so v postopku objave, so avtorji o tem dolžni obvestiti uredniški odbor.

Prevodi in priredbe že obstoječih ugotovitev, besedil in virov morajo biti jasno označeni, vsebovati morajo ustrezno referenco na besedila v izvirniku.

Avtorji kritiziranih člankov se morajo odzvati prošnji uredništva, če bo to presodilo, da je potreben odziv.

Avtorji bi se morali zavedati, da odprto dostopne znanstvene informacije koristijo širši javnosti, raziskovalcem in gospodarstvu, in da je zato potrebno omogočiti spletni dostop do vseh razpoložljivih znanstvenih informacij, na podlagi katerih so napisali svoj članek.

Dolžnosti recenzentov

Vsi članki v reviji Prispevki za novejšo zgodovino so dvojno slepo recenzirani, kar zagotavlja anonimnost avtorja kot recenzenta, pa tudi kvaliteto in legitimnost člankov. Recenzenti so imenovani izmed strokovnjakov za področje, ki ga obravnava predloženo delo.

 

Glavni urednik revije najprej opravi prvi pregled oddanega prispevka. Če je le-ta ustrezen po  vsebini, izvirnosti, metodologiji, tipologiji za znanstvene članke, urednik imenuje dva recenzenta.

Za vsak prispevek, ki ustreza zgoraj navedenim pogojem, pridobi uredništvo dve recenziji. Recenzenti morajo urednike obvestiti o morebitnem konfliktu interesov, ki bi jim lahko preprečili nepristransko recenziranje.

Recenzenti ocenjujejo prispevek glede na

• njegovo originalnost,
• pomembnost za razvoj stroke,
• znanstveno in metodološko ustreznost, ki vključuje upoštevanje predhodnih relevantnih raziskav na obravnavanem področju, ter

glede na ustrezno predstavitev argumentov.

Recenziranje prispevkov poteka v orodju Open Journal System. Recenzenti izpolnijo recenzentski obrazec, v katerem navedejo odločitev o končni oceni prispevka, recenzentske ugotovitve ter morebitne opombe za avtorja in/ali glavnega urednika.

Možne so štiri odločitve:

• prispevek je sprejet v objavo brez popravkov;
• v prispevku so potrebni manjši popravki: avtor mora prispevek popraviti glede na pripombe recenzentov in ga naložiti v Open Journal System; odločitev sprejme glavni urednik;
• prispevku so potrebni večji popravki: avtor mora prispevek temeljito popraviti glede na pripombe recenzentov in ga naložiti v Open Journal System; popravljeni prispevek po urednikovi presoji še enkrat pregledata ista recenzenta;
• prispevek je zavrnjen.

V primeru negativnega recenzijskega poročila članek ne more iziti v reviji Prispevki za novejšo zgodovino.

Dolžnosti urednikov

Uredniki so zavezani svobodi izražanja.

Uredniki so odgovorni za vsebino revije.

Uredniki upoštevajo tako interese bralstva kot avtorjev.

Uredniki sprejemajo samo prispevke, za katere so prepričani, da dosegajo zahtevane standarde.

Uredniki si pridržuje pravico zavračanja in sprejemanja prispevkov. Glede sprejemanja ali zavračanja prispevka uredništvo ne sme biti v konfliktu interesov.

Uredniki so zavezani stalnemu izboljševanju kvalitete revije.

Uredniki zagotavljajo popolno anonimnost recenzentov in recenzentskega procesa.

Uredniki zagotavlja integriteto akademskega dela. Pri objavah uredniki upoštevajo zgolj znanstvene/strokovne standarde. Poslovni razlogi ne vplivajo na odločitev urednikov glede objav. Prispevki morajo upoštevati mednarodno priznane etične smernice.

Dolžnosti izdajatelja in uredniškega odbora

Nadzor nad etičnimi standardi revije izvaja uredniški odbor. Uredniški odbor periodično pregleda in po potrebi dopolni obstoječe etične standarde.

Uredniški odbor je zavezan svobodi izražanja in zagotavlja integriteto akademskega dela.

Glavni urednik je dolžan uredniškemu odboru poročati o vseh sumih kršitve etičnih standardov revije.

Glavni urednik je zadolžen, da objavljeni članki ustrezajo mednarodno veljavnim etičnim standardom. Urednik se mora zavedati, da opravljen recenzentski postopek še ne zagotavlja neoporečnih etičnih standardov.

Urednik je dolžan ukrepati ob vsakemu sumu kršitve etičnih standardov. Kršitve se lahko nanašajo na že objavljene članke kot tudi na še ne objavljene članke. Urednik je etično zavezan k preiskavi in ne sme zgolj zavrniti prispevka.

Če  se ugotovi, da so bile objavljene napačne ali zavajajoče izjave in podatki, jih je potrebno takoj popraviti. Popravki morajo biti jasno razvidni.

Če se v skladu s spodaj opisanim postopkom ugotovi goljufijo, se članek umakne iz objave. Umik članka iz objave mora biti jasno razviden bralcem, bibliografskim podatkovnim bazam in sistemom indeksiranja podatkov. Pri tem mora biti jasno razviden tudi razlog za umik članka.

Inštitutu za novejšo zgodovino (INZ) kot izdajatelj revije ne sme izvajata pritiskov na člane uredništva in recenzente, ki so zaposleni na tem inštitutu, da naj kršijo veljavne etične principe. Uredniški odbor je dolžan obravnavati te primere in o njih obvestiti nadzorne organe in financerje INZ.

Uredništvo zagotavlja avtorjem kritiziranih prispevkov možnost odgovora.

Uredništvo odloča o uvrstitvi prispevkov v tipologijo SICRIS/COBISS.

Avtorji, recenzenti in uredniki so dolžni naznaniti možne konflikte interesov:

• glede povezav z osebami ali organizacijami in/ali
• glede povezav s financerji,

ki bi na njih lahko imele takšen vpliv, da bi ravnali v nasprotju z obstoječimi etičnimi standardi.

Obravnava neetičnih ravnanj

Neetično ravnanje ali zlorabe lahko glavnemu uredniku prijavi vsakdo. Prijave se lahko nanašajo na kršitve zgoraj opisanih ali tudi ostalih splošno veljavnih etičnih principov. Prijavitelji so lahko anonimni. Prijavitelji so dolžni predložiti dokumentacijo in dokaze, ki čim bolj jasno dokazujejo neetično ravnanje. Glavni urednik in uredniški odbor morajo do zaključka preiskave vsako prijavo obravnavati enako resno.

Preiskavo sproži glavni urednik, ki se lahko posvetuje s člani uredniškega odbora. Preiskava mora potekati na način, da imena oseb, ki se jih obravnava, ne pridejo v javnost.

Urednik o obtožbah najprej seznani obtoženo osebo. Če urednik ni zadovoljen z odzivom, se obrne na delodajalca ali financerja obtoženca.

Manjše kršitve lahko obravnava glavni urednik sam, vendar je o njih dolžan poročati uredniškemu odboru. Večje kršitve obravnava uredniški odbor skupaj z glavnim urednikom.

Če se večje kršitve, ki imajo za posledico umik celotnega članka, izkažejo za utemeljene, je o njih potrebno obvestiti delodajalca in financerje kršilca.

Rezultati preiskave (naraščajoči vrstni red glede na resnost prestopka; jih je mogoče izvršiti posamezno ali v povezavi):

• Obvestilo kršitelju o nerazumevanju ali napačni uporabi obstoječih standardov.
• Opomin kršitelju o kršitvi ter opozorilo glede bodočega ravnanja.
• Objava podrobnega opisa kršitve.
• Uradni dopis delodajalcu in financerje kršitelja.
• Umik članka iz objave, skupaj z obvestilom delodajalca in financerje kršitelja, indeksatorje revije in bralcev.
• Obvestiti o primeru organizacije in agencije, ki obravnavajo kršitve splošno veljavni etičnih standardov.