O reviji

Revija Prispevki za novejšo zgodovino seznanja javnost z novejšimi raziskavami slovenskega in tujega zgodovinopisja iz področja zgodovine srednje in jugovzhodne Evrope 19., 20. in 21. stoletja (politična, kulturna, gospodarska in socialna zgodovina). V prvih letih izhajanja je bil poudarek sicer na zgodovini delavskega gibanja, nato pa se je vsebina razširila tudi na druge teme. Poleg znanstvenih člankov objavlja revija ocene in poročila o pomembnejših delih iz novejše zgodovine. Med ustaljenimi rubrikami je objavljanje historične dokumentacije, v kateri so s strokovnimi komentarji objavljani izbrani zgodovinski viri.

Recenzentski postopek

Vsi članki v reviji Prispevki za novejšo zgodovino so dvojno slepo recenzirani, kar zagotavlja anonimnost avtorja kot recenzenta, pa tudi kvaliteto in legitimnost člankov. Recenzenti so imenovani izmed strokovnjakov za področje, ki ga obravnava predloženo delo.

Glavni urednik revije najprej opravi prvi pregled oddanega prispevka. Če je le-ta ustrezen po  vsebini, izvirnosti, metodologiji, tipologiji za znanstvene članke, urednik imenuje dva recenzenta.

Za vsak prispevek, ki ustreza zgoraj navedenim pogojem, pridobi uredništvo dve recenziji. Recenzenti morajo urednike obvestiti o morebitnem konfliktu interesov, ki bi jim lahko preprečili nepristransko recenziranje. Recenzenti ocenjujejo prispevek glede na njegovo originalnost, pomembnost za razvoj stroke, znanstveno in metodološko ustreznost, ki vključuje upoštevanje predhodnih relevantnih raziskav na obravnavanem področju, ter glede na ustrezno predstavitev argumentov.

Recenziranje prispevkov poteka v orodju Open Journal System. Recenzenti izpolnijo recenzentski obrazec, v katerem navedejo odločitev o končni oceni prispevka, recenzentske ugotovitve ter morebitne opombe za avtorja in/ali glavnega urednika.

Možne so štiri odločitve:

  • prispevek je sprejet v objavo brez popravkov;
  • v prispevku so potrebni manjši popravki: avtor mora prispevek popraviti glede na pripombe recenzentov in ga naložiti v Open Journal System; odločitev sprejme glavni urednik;
  • prispevku so potrebni večji popravki: avtor mora prispevek temeljito popraviti glede na pripombe recenzentov in ga naložiti v Open Journal System; popravljeni prispevek po urednikovi presoji še enkrat pregledata ista recenzenta;
  • prispevek je zavrnjen.

V primeru negativnega recenzijskega poročila članek ne more iziti v reviji Prispevki za novejšo zgodovino. Na osnovi pozitivnega mnenja recenzentov glavni urednik obvesti avtorja o uvrstitvi prispevka v objavo (skupaj z rubriko, v kateri bo prispevek objavljen).

Pred objavo dobijo avtorji v potrditev še korekturne popravke. Korekturne popravke morajo avtorji vrniti uredništvu v dveh delovnih dneh. Za vse posege v besedilo, ki se ne tičejo zgolj tipografskih popravkov in oblikovnih sprememb, je odgovoren avtor, zato je priporočeno, da avtorji celotno besedilo pred končno oddajo natančno preberejo.

Pogostost izhajanja

Revija Prispevki za novejšo zgodovino / Contributions to Contemporary History izhaja trikrat letno.  Na voljo so tudi tiskani izvodi revije.

Politika odprtega dostopa

Revija omogoča neposreden prosti dostop do vsebine v skladu z načelom, da tak dostop javnosti do raziskav spodbuja izmenjavo znanja na svetovni ravni.

 

Prispevki za novejšo zgodovino avtorjem omogočajo, da zagotovijo odprti dostop do lastnih podatkov, ki so jih uporabili v člankih preko repozitorija Zenodo (https://zenodo.org/communities/pnz). Odprti podatki predstavljajo dragocen potencial za nadaljnjo rabo in omogočajo preverbo ter ponovljivost znanstvenih sklepov. Avtorji_ice niso dolžni_e zagotavljati odprtega dostopa do digitaliziranih arhivskih virov, tiskanih virov in literature, ki so jih uporabili_e v svojih člankih, v kolikor le-te hranijo za to pristojni arhivi, knjižnice in muzeji. Prizadevati pa si morajo, da zagotovijo odprti dostop do digitalnih nadomestkov teh virov, v kolikor vsebujejo tudi metapodatkovne zapise, prepise besedil, označene strukture in vsebine besedil, podatkovne baze oziroma katere koli na novo pridobljene podatke ali pretvorbe obstoječih podatkov.

Avtorji_ice naj zagotovijo odprti dostop do lastnih raziskovalnih podatkov na naslednji način (našteto od bolj do manj priporočljivih postopkov):

  • Če so vaši podatki besedila, ki so primerno označena in dokumentirana, priporočamo oddajo v Repozitorij CLARIN.SI, ki zbira jezikoslovne vire in podatke. Priporočamo, da se predhodno najprej seznanite s pogoji za objavo in druge informacije, ki jih določa uredniška politika repozitorija.
  • Če so vaši podatki kvantitativni in so temu primerno tudi dokumentirani, priporočamo oddajo v Arhiv družboslovnih podatkov. Pred pripravo na oddajo si najprej nujno natančno poglejte njihova merila in ostala navodila.
  • Če vaši podatki niso primerni za oddajo v katerega od navedenih repozitorijev, priporočamo objavo podatkov v enem od ostalih repozitorijev iz Registra repozitorijev raziskovalnih podatkov oziroma v splošnem repozitoriju Zenodo.

Avtorji_ice se lahko glede dodatnih pojasnil in pomoči pri pripravi raziskovalnih podatkov obrnejo na Kontakt za podporo revije Prispevki za novejšo zgodovino.

Avtorji_ce, ki v svoji raziskavi uporabljajo obstoječe podatkovne vire, so le-te dolžni_e ustrezno citirati. Način citiranja tipično opredeljuje repozitorij, kjer so podatki na voljo. Prispevki za novejšo zgodovino pri citiranju podatkov priporočajo način citiranja, ki je v skladu s čikaškim načinom citiranja in navajanja virov.

 

Uredništvo Prispevkov za novejšo zgodovino:

  • se zavezuje, da je znanstvena publikacija objavljena pod odprto licenco;
  • zagotavlja odprti dostop na način, da je strojno berljiva digitalna oblika objavljene različice zanstvene publikacije ali recenziranega rokopisa (sprejetega v objavo) shranjena v zaupanja vrednemu repozitoriju (zenodo.org/communities/pnz/);
  • hrani pisne recenzije znanstvenih člankov za obdobje zadnjih štirih let.

 Avtor_ica je dolžan_na:

  • k metapodatkom o znanstveni objavi vključiti tudi enolični podatek o mestu (npr. repozitorij za raziskovalne podatke), kjer se nahajajo znanstvenoraziskovalni podatki, na katerih temelji znanstvena objava;
  • v zahvali, ki je zadnje poglavje znanstvenega članka, navesti vir financiranja.