Reševanje prostorskega vprašanja Zavoda za slepe otroke in mladino v Kočevju
DOI:
https://doi.org/10.51663/pnz.63.1.06Ključne besede:
Zavod za slepe otroke in mladino, trideseta leta 20. stoletja, SlovenijaPovzetek
Na osnovi razprav banskega sveta in konferenčnih zapisnikov Zavoda za slepe otroke in mladino v Kočevju avtorici v prispevku odstirata težave zavoda, ki so bile pogojene predvsem s pomanjkanjem financ. Ugotavljata, da zaradi ene največjih težav – neustreznih nastanitvenih kapacitet oziroma pomanjkanja vitalnega prostora za bivanje in delo – zavod v tridesetih letih 20. stoletja ni imel možnosti, da bi v celoti in povsem ustrezno zajel vzgojno-izobraževalni proces.
Literatura
Dobaja, Dunja. Za blagor mater in otrok. Zaščita mater in otrok v letih 1919–1941 (Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2018).
Golob, Marija. Pot k svetlobi. Zavod za slepo in slabovidno mladino, 1919–1998: [80 let šolanja slepih in slabovidnih v Sloveniji]. Ljubljana: Zavod za slepo in slabovidno mladino, 1999.
Perovšek, Jurij. »Dravska banovina in banski svet. Slovenska novejša zgodovina.« Od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije: 1848–1992, 327–32. Ljubljana: Mladinska knjiga in Inštitut za novejšo zgodovino, 2005.
Sagadin, Janez. »Kvantitativna analiza razvoja osnovnega šolstva na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem in Primorskem po uveljavitvi osnovnošolskega zakona iz leta 1869 ter kvantitativni prikaz osnovnega šolstva v poznejši Dravski banovini.« Osnovna šola na Slovenskem 1869–1969. Ljubljana: Slovenski šolski muzej, 1970.
Skaberne, Minka. »Prvi slovenski zavod za slepe.« Svetloba izpodriva temo. Zbornik slepih Slovenije, 28–33. Ljubljana: Republiški odbor Zveze slepih Slovenije, 1969.
Skaberne, Minka. Skrb za slepce s 13 slikami. Ljubljana: Društvo Dobrodelnost, 1919.
Stiplovšek, Miroslav. Banski svet Dravske banovine 1930–1935. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete Ljubljana, 2006.
Stiplovšek, Miroslav. »Prizadevanja samouprav ljubljanske in mariborske oblasti za gospodarski in socialni napredek Slovenije jeseni 1927.« Gestrinov zbornik, 365–77. Ljubljana: Založba ZRC, 1999.
Šorn, Mojca. Zavod za slepe otroke in mladino v Kočevju. Kronika: V zlatih črkah v zgodovini. Razprave v spomin Olgi Janša-Zorn, 265–74. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2009.
Šorn, Mojca. Zavod za slepe otroke v Kočevju (1941–1944) in njegova selitev v Ljubljano. Prispevki za novejšo zgodovino 49, št. 1 (2009): 269–78.
Zavod za slepo in slabovidno mladino: zgodovinski oris 1919–1989. Ljubljana, 1989.
Arhivski viri:
o SI AS – Arhiv Republike Slovenije:
SI AS 77, Banski svet Dravske banovine.
SI AS 92, Oblastni odbor ljubljanski.
SI AS 1460, Zavod za slepo in slabovidno mladino.
Časopisni viri:
Ilustrirani Slovenec, IV, 10. 6. 1928, št. 24, 188, 189. »Med našimi nesrečnejšimi.«
Jutro, XX, 2. 6. 1939, št. 126, 3. »Dom slepih očetov in bistrovidnih otrok.«
Jutro, XX, 24. 6. 1939, št. 144, 3. »Slepa deca vabi goste. V proslavo dvajsetletnice zavoda v Kočevju razstavijo slepi gojenci svoje izdelke.«
Slovenec, LXV, 7. 11. 1937, št. 256, 5. »Med tistimi, ki zanje sonce ne sije. Zavod za slepe otroke v Kočevju.«
Tiskani viri:
Službene novine kraljevine Jugoslavije, 11. 7. 1930, št. 155.
Službeni list kraljevske banske uprave dravske banovine, 1. 4. 1931, št. 23.
Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine, 1. 4. 1932, št. 27.
Uradni list kraljevske banske uprave Dravske banovine, 28. 1. 1930, št. 25.
Uradni list kraljevske banske uprave dravske banovine, 28. 1. 1930, št. 25.
Uradni list kraljevske banske uprave Dravske banovine, 29. 3. 1930, št. 44.
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).
