Kraljevina Jugoslavija v boju proti malariji
DOI:
https://doi.org/10.51663/pnz.61.3.05Ključne besede:
malarija, Kraljevina Jugoslavija, kinin, asanacija, anofeliPovzetek
Prispevek se osredotoča na problematiko malarije v jugoslovanski državi v obdobju med obema vojnama. Bila je ena izmed bolezni, s katerimi se je morala spopadati nova država po prvi svetovni vojni. Malarija je bila sicer v endemični obliki v določenih delih bodoče skupne države prisotna že pred vojno, a je med vojno in po njej ponekod dobila tudi epidemični značaj. Prispevek daje predvsem vpogled v malarična območja jugoslovanske države in njene ukrepe proti tej bolezni ter opozori na posledice bolezni, globljega vpogleda v socialne in ekonomske posledice malarije pa v tej fazi ne nudi, predvsem zaradi odsotnosti virov. Za takšna vprašanja bo v prihodnje potrebno raziskovalno delo v posameznih jugoslovanskih arhivih, kar pa avtorici trenutno ni omogočeno.
Literatura
Balen, Ivica in Marica Jandrič Balen. »Izvanbolničko zdravstvo i zdravstvene prilike u Slavonskom Brodu od 1918 do 1957. godine.« Studia lexiographica, 10 (2016), br. 1: 11–23.
Cergol Paradiž, Ana. Evgenika na Slovenskem. Ljubljana: Sophia, 2015.
Černy, »Malarija i borba protiv nje u SHS,« Glasnik za staleška i zdravstvena pitanja: Prilog »Liječničkog Vjesnika« 49, br. 1 (1927): 16–17.
Dobaja, Dunja. Za blagor mater in otrok: Zaščita mater in otrok v letih 1919–1941. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2018.
Dugac, Željko. Protiv bolesti i neznanja: Rockefellerova fondacija u međuratnoj Jugoslaviji. Zagreb: Srednja Europa, 2005.
»Drobne novice.« Zdravniški vestnik: Strokovno glasilo zdravništva v dravski banovini 7, št. 2 (1935): 95
Grujić, M. »Vojno-sanitetski glasnik No. 2–3. IV.« Zdravniški vestnik: Strokovno glasilo zdravništva v dravski banovini 6, št. 1 (1934): 33–34.
Hackett, Lewis Wendell. Malaria in Europe: an ecological study. London: Oxford University Press, 1937.
»Iz medicinskih časopisov,« Zdravniški vestnik: Strokovno glasilo zdravništva v dravski banovini 5, št. 12 (1933): 461–464.
Karlin, Mirko. »Malarija v Ljubljani pred sto leti.« Zdravniški vestnik: Strokovno glasilo zdravništva v dravski banovini 10, št. 4 (1938): 141–148.
Karlin, Mirko. »Malarija v Ljubljani pred sto leti.« Zdravniški vestnik: Strokovno glasilo zdravništva v dravski banovini 10, št. 6–7 (1938): 225–232.
Matko, Ivan. »Tuberkuloza, največje zlo in pravir narodno-gospodarske krize.« Glasnik za staleška i zdravstvena pitanja: Prilog »Liječničkog Vjesnika« 54, br. 2 (1932): 37–42.
Meršol, Valentin. Malarija. Ljubljana: Higijenski zavod v Ljubljani, 1929
Meršol, Valentin. »Glavni principi raziskovanja in zatiranja malarije s posebnim ozirom na dravsko banovino.« Zdravniški vestnik: strokovno glasilo slovenskega zdravništva 5, št. 8–9 (1933): 276–283.
Mühlens, Peter in Andrija Sfarčić. Malarija i njeno suzbijanje: Kratko uputstvo za pomočno osoblje antimalaričnih stanica. Zagreb: Ministarstvo narodnog zdravlja, Institut za ispitivanje i suzbijanje malarije u Trogiru, 1923.
Radošević, Milan. Smrt na krilima siromaštva: Tuberkuloza i malarija u Istarskoj provinciji 1918–1940. Zagreb: Srednja Europa, 2015.
Schlesinger B., Miroslav. »Ekonomska medikamentozna terapija.« Glasnik za staleška i zdravstvena pitanja: Prilog »Liječničkog Vjesnika« 53, br. 3 (1931): 1–119.
Simić, Čedomir. Malarija. Zagreb: Škola Narodnog zdravlja u Zagrebu, 1936.
Suić, Miljenko. Malarija. Beograd: Izdanje vojno-sanitetskog glasnika Sanitetskog odeljenja Ministarstva vojske i mornarice, 1938.
»Socialna medicina: Izveštaj o radu Doma narodnog zdravlja u Prištini za 1929. god.« Glasnik za staleška i zdravstvena pitanja: Prilog »Liječničkog Vjesnika« 52, br. 7 (1930): 260–266
»Socijalna higijena: Statistike!.« Glasnik za staleška i zdravstvena pitanja: Prilog »Liječničkog Vjesnika«« 47, br. 11 (1925): 294–301.
»Socijalna medicina: Zdravstvena politika naše države.« Glasnik za staleška i zdravstvena pitanja: Prilog »Liječničkog Vjesnika« 47, br. 7 (1925): 166–167.
Topuzovska, Gabriela. »Malaria vo Makedonija vo periodot od prvata svetska vojna do nejzinoto iskorenuvanje vo 1973 godina.« Posredovala avtorica aprila 2020.
Trauner, Leo. »Zdravstvo v Albaniji.« Zdravniški vestnik: Strokovno glasilo zdravništva v dravski banovini 8, št. 5 (1936): 216–219.
Vladimir Ćepulić. »Medjunarodna higijenska izložba u Dresdenu.« Glasnik za staleška i zdravstvena pitanja: Prilog »Liječničkog Vjesnika« 53, br. 6 (1931): 237–244.
Zupanič Slavec, Zvonka. Razvoj javnega zdravstva na Slovenskem med prvo in drugo svetovno vojno in njegov utemeljitelj dr. Ivo Pirc. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja RS, 2005.
Čipčić, Marijan. »Zdravstvene prilike u Trogiru između svjetskih ratova.« Kulturna baština: časopis za pitanja prošlosti splitskoga područja, br. 45 (2019): 273–286. Pridobljeno 5. 1. 2021. https://hrcak.srce.hr/244467.
Gachelin, Gabriel in Annick Opinel. »Malaria epidemics in Europe after the First World War: the early stages of an international approach to the control of the disease.« Historia, Clencias, Saude-Manguinhos 18 (2011). Pridobljeno 20. 4. 2021. https://doi.org/10.1590/S0104-59702011000200009.
Jeršič, Miro. »Poldruga milijarda dinarjev za izkorenitev malarije v Jugoslaviji.« Obzornik Zdravstvene nege 7, št. 1 (1960). Pridobljeno 6. 1. 2021. https://obzornik.zbornica-zveza.si
Gudžević, Sinan. »Doktor Černozubov.« Kolumna (2020). Pridobljeno 22. 2. 2021. https://www.portalnovosti.com.
Paunović (Rajac), Petar. »Dom narodnog zdravlja u Zaječaru – Centar preventivne medicine Timočke oblasti.« Timočki medicinski glasnik 37, br. 4 (2012). Pridobljeno 26. 5. 2020. https://www.tmg.org.rs.
Popović, Branislav, Dragan Mikić, Jovo Zeljković, Radovan Čekanac, Miroslav Vidanović. »Malarija u srpskoj vojsci na Solunskom frontu sa posebnim osvrtom na početak epidemije sredinom 1916. godine.« V: Srpski vojni sanitet u 1916. godini, ur. Aleksandar S. Nedok, Brana Dimitrijević. Beograd: Akademija medicinskih nauka Srpskog lekarskog društva, 2007. Pridobljeno 6. 1. 2021. http://www.rastko.rs/istorija/medicina/.
»Profesor doktor Kosta Todorović (1. deo): Pionir srpske epidemiologije.« Pridobljeno 1. 4. 2021. https://www.011info.com/beogradjani/profesor-doktor-kosta-todorovic-1-pionir-srpske-epidemiologije.
Stenografske beleške Narodne skupštine Kraljevine Jugoslavije, 7. 3. 1937. Pridobljeno 5. 3. 2021. https://www.sistory.si.
Stanković, Siniša. Prilog poznavanju makedonskih Anofelina. Skoplje: Ministarstvo narodnog zdravlja, Zavod za tropske bolesti, 1925. Pridobljeno 16. 2. 2021. http://library.foi.hr/.
Silverstein, Sara. »The Periphery is the Centre: Some Macedonian Origins of Social Medicine and Internationalism.« Published online by Cambridge University Press. Pridobljeno 17. 12. 2018. https://www.cambridge.org.
Talapko, Jasminka, Ivana Škrlec, Tamara Alebić, Melita Jukić, Aleksandar Včev. »Malaria: The Past and the Present.« Microorganisms 7 (2019). Pridobljeno 29. 3. 2021. https://www.ncbi.nlm.nih.gov.
Trausmiller, Otmar. Malarija na otoku Krku: epidemiologija i pobijanje 1923–1926. Zagreb: Dom narodnog zdravlja, 1927. Pridobljeno 16. 2. 2021. http://library.foi.hr .
Železnik Ramuta, Taja. »Insekticid DDT in lekcija o poseganju človeka v okolje.« Pridobljeno 4. 4. 2021. https://kvarkadabra.net/2019/06/ddt/.
»Wikipedija. Prosta enciklopedija.« Pridobljeno 21. 4. 2021. https://sl.wikipedia.org.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).
