Narodna vlada SHS v Ljubljani v obrambnih zadevah: vzpostavljanje obrambnega sistema Države SHS leta 1918 med legislativo in realnostjo
DOI:
https://doi.org/10.51663/pnz.59.2.04Ključne besede:
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, vojska, obrambni sistem, Slovenija, 1918Povzetek
Med najbolj občutljivimi in hkrati zahtevnimi nalogami v okviru oblikovanja državne oblasti Države Slovencev, Hrvatov in Srbov je bilo oblikovanje obrambnega sistema in oboroženih sil kot njegovega najpomembnejšega elementa. Tveganje političnega dejanja razglasitve neodvisne države je bilo oktobra 1918 tisto, ki je narekovalo zelo zadržane priprave. Tako je državno vodstvo šele z dnem ustanovitve države začelo vzpostavljati elemente obrambnega sistema. Izhajalo je iz prevzema dotedanjega obrambnega sistema Avstro-Ogrske, skupaj z zakonodajo, nato pa ga je pod pritiskom okoliščin tudi prilagajalo in poenostavilo. Upravljalo ga je distributivno, po poverjeništvih za narodno (o)brambo v Zagrebu (centralno in za Kraljevino Hrvaško), v Ljubljani in Sarajevu. Vlada Narodnega vijeća je izhajala iz postulata enotnega obrambnega sistema z enotno vojsko, sestavljeno iz treh (pozneje štirih) vojaških poveljstev za slovenske dežele, Kraljevino in Bosno in Hercegovino. Narodna vlada SHS v Ljubljani je z upravno opredelitvijo svojega področja delovanja po 19. novembru 1918 neposredno prevzela vse vodenje vojaških zadev in obrambnega sistema, strnila vse tri veje avstrijskih oboroženih sil v enovite oborožene sile in na podlagi mobilizacije (z mnogimi elementi prostovoljstva) vzpostavila osnovne vojaške enote.
Literatura
Andrejka, Viktor. »Razvoj vojaštva in vojaški dogodki od prevrata do danes.« V: Slovenci v desetletju 1918–1928: zbornik razprav iz kulturne, gospodarske in politične zgodovine, ur. Josip Mal, 269. Ljubljana: Leonova družba, 1928.
Bizjak, Matjaž. »Umik avstroogrske vojske skozi slovenski prostor novembra 1918.« Prispevki za novejšo zgodovino, 43, št. 1 (2003): 25–36.
Bjelajac, Mile. Vojska Kraljevine Srba Hrvata i Slovenaca: 1918–1921. Beograd: Narodna
knjiga 1988.
Dugački, Vlatka in Krešimir Regan. »Zaboravljeni vojskovođa Nikola pl. Ištvanović. « V: Radovi
Zavoda za hrvatsku povijest Filozofskoga fakulteta Sveučilišta u Zagrebu, 50, št. 1 (2018): 153–83.
Gradnik, Vladimir. Primorski prostovoljci v boju za severno mejo. Koper: Lipa, 1981.
Guštin, Damijan. »Die Formierung der Streitkräfte und die Reaktion der Bevölkerung auf die Bildung von Nationalstaaten. Das Gebiet des Landes Kärnten.« V: Die Kärntner Volksabstimmung 1920 und die Geschichtsforschung : Leistungen, Defizite, Perspektiven, 259–74. Klagenfurt: Heyn, 2002.
Guštin, Damijan. »Soška fronta in njeno slovensko zaledje.« V: Velika vojna in Slovenci: 1914–1918, ur. Peter Vodopivec in Katja Kleindienst, 62–74. Ljubljana: Slovenska matica, 2005.
Hartman, Bruno. Rudolf Maister: general in pesnik. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 2006.
Hrvatsko domobranstvo: 1868–1993. Zagreb: Ministarstvo obrane Republike Hrvatske, 1994.
Kraljevsko hrvatsko domobranstvo; – Wikipedija. Pridobljeno 1. 8. 2019. https://hr.wikipedia.org/wiki/Kraljevsko_hrvatsko_domobranstvo.
Kladnik, Tomaž. »Prva svetovna vojna in vojaška organiziranost na Slovenskem«. Sodobni vojaški izzivi, 20, št. 1 (2018): 21–26.
Krizman, Bogdan. Hrvatska u prvom svjetskom ratu: hrvatsko-srpski politički odnosi. Zagreb:
Globus, 1989.
Krizman, Bogdan. Raspad Austro-Ugarske i stvaranje jugoslovenske države. Zagreb: Školska
knjiga, 1977.
Perovšek, Jurij. Slovenski prevrat 1918: položaj Slovencev v Državi Slovencev, Hrvatov in
Srbov. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2018.
Perovšek, Jurij. »Politični in idejni pogledi slovenskih strank in državnoupravne oblasti na vzpostavitev oboroženih sil 1918–1919«. Prispevki za novejšo zgodovino, 49, št. 1 (2009): 143–70.
Pleterski, Janko, Prva odločitev Slovencev za Jugoslavijo: politika na domačih tleh med vojno 1914–1918. Ljubljana: Slovenska matica, 1971.
Rahten, Andrej, Od Majniške deklaracije do habsburške detronizacije: slovenska politika v času zadnjega habsburškega vladarja Karla. Celje; Ljubljana: Celjska Mohorjeva družba: Društvo Mohorjeva družba, 2016.
Seručar, Zdravko. Vojne akcije u Koruškoj 1918/19 godine. Beograd: Vojnoistorijski institut JA,
Stergar, Rok. Slovenci in vojska, 1867–1914: slovenski odnos do vojaških vprašanj od uvedbe
dualizma do začetka 1. svetovne vojne. Ljubljana: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete,
Svoljšak, Petra in Gregor Antoličič. Leta strahote: Slovenci in prva svetovna vojna. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2018.
Švajncer, Janez J. Slovenska vojska 1918–1919. Ljubljana: Prešernova družba, 1990.
Urbanitsch, Peter in Adam Wandruszka, ur. Die Habsburgermonarchie 1848–1918: Bd 5, Die Bewaffnete Macht. Wien: Österreichische Akademie der Wissenschaften, 1987.
Zorko, Tomislav. »Afera Lipošćak.« Časopis za suvremenu povijest, 35, št. 3 (2003): 887–98.
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).
