»Kako postanemo stari?« Hrepenenje po mladosti, zdravju in dolgem življenju v 19. in 20. stoletju
DOI:
https://doi.org/10.51663/pnz.64.1.09Ključne besede:
makrobiotika, staranje, dolgoživost, dr. Serge Voronoff, staranje ženskPovzetek
Prispevek obravnava spremembe v dojemanju starosti in staranja od konca 18. stoletja naprej, ko se je naraven in samoumeven proces, ki je vodil do neizbežne smrti in prehoda v večnost, začel medikalizirati, patologizirati in je postal problem, za katerega je bilo treba najti rešitev. Metode, s katerimi naj bi si podaljševali življenje in se borili proti tegobam staranja, so ostajale skoraj nespremenjene od Hipokrata in Galena naprej, le da so ljudje poleg zdravega življenjskega sloga ter izogibanja razvadam in pregreham lahko vplivali na potek staranja tudi s hitro in zanesljivo pomočjo (psevdo)znanosti, ki je vzbujala veliko optimizma in upanja. V prispevku prikažem najbolj odmevne medicinske in kirurške metode, ki so obljubljale podaljševanje življenja in večno mladost, dvomljive pripravke zdravilcev, ki so se med ljudmi širili po zaslugi oglaševanja, izpostavim pa tudi specifičnost informacij, ki so bile na voljo slovenskemu bralcu.
Literatura
Adam, Paul. Zablode ljubavnega življenja. Zagreb: Neva, 1929.
Bacon, Francis. The History of Life and Death. London: Humprey Mosley, 1638.
Biscuso, Massimiliano. Leopardi: Dialogo di un Fisico e di un Metafisico. Arte di prolungare la vita o arte della felicità?. Filosofia italiana 2 (2006): 1–14. Dostopno na: www.giornaledifilosofia.net/public/filosofiaitaliana/pdf/saggi/Leopardi_Hufeland.pdf.
Boia, Lucian. Forever young. A cultural history of longevity. London: Reaktion books, 2004.
Bonač, Ivo. Naši temeljni življenjski problemi. Zdravje, priloga prerodu 16, 1940, št. 11–12, 125–27.
Brown Blackwell, Antionette Louisa. The Comparative Longevity of the Sexes Read Before the American Association for the Advancement of Science. Philadelphia, 1884.
Brown, John. The Elements of Medicine. Portsmouth: Treadwell, 1804.
Canguilhem, Georges. Normalno in patološko. Ljubljana: ŠKUC: Filozofska fakulteta, Znanstveni inštitut, 1987.
Cattani, Giuseppe. Igiene del matrimonio. Milano: Hoepli, 1929.
Cheyne, George. An Essay on Health and Long Life. London: Strahan, 1724.
Cole, Thomas A. in Claudia Edwards. The 19th century. V: Pat Thane (ur.). A history of old age, 211–62. London: Thames&Hudson, 2005.
Cole, Thomas R.. The Journey of Life. A cultural History of aging in America. Cambridge: Cambridge University Press, 1992.
Cornaro, Luigi. L'arte di vivere a lungo: discorsi su la vita sobria. Milano: Treves, 1905.
Durante, Castore. Il tesoro della sanità: nel quale s'insegna il modo di conservar la sanità, & prolungar la vita, et si tratta della natura de' cibi, & de' rimedii de' nocumenti loro. Benetke: Lucio Spineda, 1614.
Gerling, Reinhold. Dekleta, katera niso za zakon: opomini in nasveti. Zagreb: Neva, 1929.
Gilleard, Chris. Aging and the Galenic tradition: a brief overview. Ageing & Society 35, št. 3 (2015): 489–511.
Gilleard, Chris. Renaissance treatises on »successful ageing«. Ageing & Society 33, št. 2 (2013): 189–215.
Grdenić, Drago. Zgodovina kemije. Ptujska Gora: In obs medicus, 2007.
Grdina, Igor. Od baročne do predmarčne Kranjske. V: Fran Viljem Lipič (ur.). Topografija c.-kr. Deželnega glavnega mesta Ljubljane z vidika naravoslovja in medicine, zdravstvene ureditve in biostatike, 551–83. Ljubljana: Znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije, 2003.
Hecker, August Friderich. Therapia Generalis oder Handbuch der allgemeinen Heilkunde. Berlin: Christian Friderich Himburg, 1789.
Hufeland, Christoph Wilhelm. Die Kunst das menschliche Leben zu verlangern. Jena: Academische Buchhandlung, 1797.
Hufeland, Christoph Wilhelm. Makriobiotik oder die Kunst das menschliche Leben zu verlängern. Stuttgart: A. F. Macklot, 1826. Dostopno na: https://openlibrary.org/books/OL23317003M/Makrobiotik.
Katz, Stephen. Disciplining old age: the formation of gerontological knowledge. Charlottesville: University Press of Virginia, 1996.
Korpič, Nevenka. Iz zapuščine dr. Otmarja Majeriča. Dostopno na: https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/iz-zapuscine-dr-otmarja-majerica/. Pridobljeno 15. 1. 2024.
Krajevni leksikon dravske banovine: krajevni repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujskoprometnimi podatki vseh krajev dravske banovine. Ljubljana: Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine, 1937.
Kržič, Anton. Osmero blagrov na svetu ali Dolga pridiga za kratkočasno življenje. Celovec: Družba sv. Mohora, 1887.
Lellouch, Alain in Alain Segal. Contribution à l'histoire de la gérontologie et de l'endocrinologie du début du XXéme siécle: le Docteur Voronoff (186–1951) et ses essais de rajeunissement par les greffes animales. Hist Sci Med 35, št. 4, (2001): 425–34.
Lorand, Arnold. Staranje: njegovi vzroki in zdravljenje s higijeničnimi pravili in primernimi leki. Ljubljana: Umetniška propaganda, 1930.
Magner, Lois N.. A History of Medicine. Boca Raton: Taylor&Francis, 2005.
Medvedev, Zhores A.. The past and the future of experimental gerontology. Archives of Gerontology and Geriatrics 9, št. 3 (November–December 1989): 201–13.
Ostan, Rita, Daniela Monti, Paola Gueresi, Mauro Bussolotto, Claudio Franceschi in Giovannella Baggio. Gender, aging and longevity in humans: an update of an intriguing/neglected scenario paving the way to a gender-specific medicine. Clinical Science (2016): 130, 1711–25.
Pfeifer, Klaus. Medizin der Goethezeit. Christoph Wilhelm Hufeland und dir Heilkunst des 18. Jahrhunderts. Köln, Weimar, Dunaj: Böhlau Verlag, 2000.
Pirc, Ivo. Asanacija Lukovice: spomenica ob otvoritvi zdravstvenega doma v Lukovici. Ljubljana: Drž. Higienski zavod kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, 1926.
Pirc, Ivo. Rast naroda in nazadovanje rojstev v Sloveniji: prispevek k populacijskemu problemu. Ljubljana: [Leonova družba],1940.
Pitkin, Walter Boughton. Življenje se prične s štiridesetim letom. Ljubljana: Žena in dom, 1940.
Polajnar, Janez. »Pfuj! To je gerdo!« K zgodovini morale na Slovenskem v dobi meščanstva. Celje: Zgodovinsko društvo Celje, 2008.
Prelog, Matija. Makrobiotika ali nauki, po kterih se more človeško življenje zdravo ohraniti in podolgšati /spisal veči del po C. Hufelandu Matija Prelog. Maribor: [samozal.], 1864.
Remec, Meta. »Vaša dolžnost je, da ste lepe«: oglaševanje pripomočkov za urejen zunanji videz v priročnikih in ženskem časopisju na začetku 20. stoletja. V: Med državo in trgom: cikli in prelomi v zgodovini, 9–32. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2014.
Rey, Roselyne. L'anima, il corpo e il vivente. V: Mirko Grmek (ur.). Storia del pensiero medico occidentale. Dal Rinascimento all'inizio dell'Ottocento, 195–257. Rim: Laterza, 1996.
Robida, Karel. Domači zdravnik v navadnih boleznih človeka / poleg Hufelanda, Rusta, Tissota in drugih sostavil K. Robida. Celovec: J. Leon, [1854].
Santorio, Santorio. De statica medicina. Benetke: Polo, 1614.
Simonič, Jurij. Kakó postanemo stari?: vodilo po katerem se doseže najvišja starost: neobhodno potrebna knjiga in svetovalec za vsacega, kdor želi biti in ostati zdrav. Bistrica: [samozal.], 1893.
Small, Helen. The long life. Oxford: Oxford University Press, 2007.
Sontag, Susan. The double standard of ageing. V: Vida Carver in Penny Liddiard (ur.) An Ageing Population. Milton Keynes: Open University Press, 1978.
Stark, James F.. The Cult of Youth: Anti-Aging in Modern Britain. Cambridge: Cambridge University Press, 2020.
Studen, Andrej. Tudi Christoph Wilhelm Hufeland je bil Lipičev vzornik. Zgodovinski časopis 61, št. 3-4 (2007): 501–07.
Šorn, Mojca. Oglaševanje kozmetike v Jutru in Slovencu (1939–1945). V: Od prvih oglasov do interneta: k zgodovini oglaševanja na Slovenskem, 141–62. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2016.
Thane, Pat. The 20th Century. V: Pat Thane (ur.). A history of old age, 263–300. London: Thames&Hudson, 2005.
Trauner, Leo. Problem pomladitve. V: Razgled, 1927/1928, št. 8, 158.
Troyansky, David G.. Aging in world history. New York, London: Routledge, 2015.
Troyansky, David G.. The 18th Century. V: Pat Thane (ur.). A history of old age, 175–210. London: Thames&Hudson, 2005.
Trunk, Jurij Matej. Bodi svoje sreče kovač!: nauki za vsakdanje življenje. Celovec: Družba sv. Mohorja, 1904.
Uhliř, Hugo. Moderna kozmetika: negovanje in varovanje lepote z naravnimi sredstvi: z množino praktičnih in cenenih navodil in receptov. Ljubljana: Umetniška propaganda, 1931.
Unna, Yvonne. A Draft of Kant’s Reply to Hufeland: Key Questions of Kant’s Dietetics and the Problem of Its Systematic Place in His Philosophy. Kant Studien 103, št. 3 (2012): 271–91.
Van Crowninshield Smith, Jerome. The ways of women in their physical, moral and Intellectual Relations. New York: Jewett&Co., 1873.
Van Oven, Bernard. On the decline of life in health and disease, being an attempt to investigate the causes of longevity: and the best means of attaining a healthful old age. London: Churchill, 1853.
Vedenik, Herman. Kako si ohranimo ljubo zdravje. Celovec: Družba sv. Mohorja, 1918.
Volčič, Janez: Domači zdravnik: kratek navod, si zdravje uterditi in življenje podaljšati. Celovec: Družba sv. Mohora, 1874.
Voronoff, Serge. Life: a study of the means of restoring vital energy and proloning life. New York: E. P. Dutton & Company, 1920.
Watts, Sheldon. Epidemics and History: Disease, Power and Imperialism. New Haven; London: Yale University Press, 1999.
Zalokar, Alojz. O ljudskem zdravju: poglavja iz socialne medicine. Ljubljana: Tiskovna zadruga, 1918.
Zweiniger-Bargielowska, Ina. The Making of a Modern Female Body: beauty, health and fitness in interwar Britain, Women's History Review 20, št. 2 (2011): 299–317.
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2024 Meta Remec
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).
