Silent Witnesses - Micro-Historical Perspectives on Suicide in the Court Records of the First Half of the 20th Century
DOI:
https://doi.org/10.51663/pnz.64.2.08Ključne besede:
samomor, socialna zgodovina, mikrozgodovina, sodni spisi, samomor žensk, umor-samomor, Dravska banovinaPovzetek
Članek na podlagi arhivskega gradiva Okrožnega sodišča Celje, Okrožnega sodišča v Mariboru ter posameznih primerov iz Okrajnega sodišča Trbovlje, ki so imela pristojnost na območjih z najvišjo stopnjo samomorilnosti v okviru Dravske banovine, obravnava primere samomora v prvi polovici 20. stoletja na mikro ravni. Na podlagi posameznih primerov iz sodne prakse, pa tudi časopisnih poročil, članek osvetljuje socialne, ekonomske in regionalne razmere na obravnavanih območjih v prvi polovici 20. stoletja, kot tudi položaj žensk v družbi ter razširjenost družinskega in spolnega nasilja. V obdobju, ko so naraščajoče stopnje samomorilnosti pripisovali posledicam 1. svetovne vojne, vplivu ekonomske krize in alkoholizma, analizira prisotnost in postopno prevlado psihološkega in psihiatričnega diskurza v zvezi z določanjem vzrokov za posamezne primere samomorov. Preko analize posameznih primerov avtorica prikaže odnos do samomora na podeželju ter sramoto in stigmo, ki so jo družinski članki še vedno čutili ob samomoru sorodnika. Avtorica analizira primere ko bodisi samomorilca ni bilo mogoče identificirati ali ko truplo pokojnika ni bilo najdeno ter primere samomorov zaradi strahu in/ali sramote zaradi zagrešenih kaznivih dejanj. Poleg tega namenja posebno pozornost fenomenu samomora žensk ter znotraj teh s primeri umora-samomora ter vloge žensk pri tem, analizira takratni medijski diskurz ter prikaže potek preiskav v primerih, ko ni bilo jasno, ali je smrt nastopila kot posledica samomora ali umora.
Literatura
Bailey, Victor. »This rash act«. Suicide Across the Life Cycle in the Victorian City. Stanford: Stanford University Press, 1998.
Borisov, Peter in Anton Dolenc. »Razvoj sodnomedicinskega izvedenstva v Evropi in na nekdanjem Kranjskem.« Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike 11. Ljubljana: Slovenska matica, 1991, 72–75.
Čeč, Dragica. »Starostniki na podeželju v 19. stoletju.« Prispevki za novejšo zgodovino, 64, 2024, No. 1, 142–60.
Čhartišvili, Grigorij. Pisatelj in samomor. Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura, 2017.
Deželni zakonik za vojvodino Kranjsko 53, No. 25, 28 December 1901, 103–31.
Dolenc, Anton. »Mrliško pregledna služba na Slovenskem nekoč in danes.« Mrliškopregledna služba v Republiki Sloveniji. Spominsko srečanje akademika Janeza Milčinskega (8, 1998). Ljubljana: Inštitut za sodno medicino, 1999.
Dolenc, Metod. Tolmač h kazenskemu zakoniku Kraljevine Jugoslavije. Ljubljana: Tiskovna zadruga, 1929.
Drnovšek, Marjan. »Vzroki za izseljevanje Slovencev v zadnjih dveh stoletjih.« Drevesa 8, No. 3 (2002): 10–13.
Durkheim, Émile. Suicide: A Study in Sociology. London, New York: Routledge, Taylor & Francis e-Library, 2005.
Foucault, Michel. »Truth, power, self: an interview with Michel Foucault.« In: Martin L.H., Gutman H. and Hutton P. (eds), Technologies of the Self: A Seminar with Michel Foucault. Amherst: University of Massachusetts Press, 1988.
Gates, Barbara. Victorian Suicide. Mad crimes and Sad Histories. Princeton: Princeton University Press, 1988.
Hecht, Jennifer Michael. Stay. A history of suicide and the arguments against it. New Haven and London: Yale University press, 2013.
Houston, Rab. »The Medicalization of Suicide: Medicine and the Law in Scotland and England, circa 1750–1850.« In: Weaver, John and David Wright (eds.) Histories of Suicide. International perspectives on Self-Destruction in the Modern World. Toronto: University of Toronto Press, 2009, 91–118.
Jeraj, Josip. Naša vas: oris vede o vasi. Ljubljana: Slovenska šolska matica, 1933.
Kushner, Howard I. »Suicide, Gender, and the Fear of Modernity.« In: Weaver, John and David Wright (eds.) Histories of Suicide. International perspectives on Self-Destruction in the Modern World. Toronto: University of Toronto Press, 2009, 19–52.
Leidinger, Hannes. »Die Selbstmordepidemie. Zur Zunahme von Suizidfällen in der Zwischenkriegszeit.« In: Kampf um die Stadt. Wien: Wien Museum und Czernin Verlags, 2010, 215–19.
Marsh, Ian. Suicide. Foucault, History and Truth. Cambridge: Cambridge University Press, 2010.
Masaryk, Tomáš G. Suicide and the Meaning of Civilization. Chicago, London: The University of Chicago Press, 1970.
Melik, Jelka. Kazensko sodstvo na Slovenskem: 1919–1929: s posebnim ozirom na arhivsko gradivo Deželnega sodišča v Ljubljani. Ljubljana: Arhiv republike Slovenije, 1994.
Melik, Jelka. V imenu njegovega veličanstva kralja!: kazensko sodstvo v jugoslovanski Sloveniji v letih 1930–1941. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 2000.
Merrick, Jeffrey. »Death and Life in the Archives: Patterns of and Attitudes to Suicide in Eighteenth-Century.« in: Weaver, John and David Wright (eds.) Histories of Suicide. International perspectives on Self-Destruction in the Modern World. Toronto: University of Toronto Press, 2009, 73–90.
Moksony, Ferenc. »Victims of Change or Victims of Backwardness? Suicide in Rural Hurgary,« in: György Lengyel in Zsolt Rostoványi, eds., The Small Transformation. Society, Economy and Politics in Hungary and the New European Architecture (Budapest: Akadémiai Kiadó, 2001), 366–76.
O'Farrell, Clare. Michel Foucault. London: Sage, 2005.
Penn Warren, Robert. Legacy of the Civil War. Lincoln: University of Nebraska Press – Bison Books, 1998.
Perissinotto, Matteo. »Perché le donne si uccidono? Analisi dei suicidi femminili a Trieste nel primo dopoguerra (1918–1922)«. DEP - Deportate, esuli, profughe, 19, No. 50/1 (2023): 1–26.
Pirc, Bojan in Ivo Pirc. Življenjska bilanca Slovenije v letih 1921–1935. Ljubljana: Higijenski zavod, 1937.
Podreka, Jasna. Bila si tisto, kar je molčalo. Intimnopartnerski umori žensk v Sloveniji. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2017.
Ratej, Mateja. Rožengrunt. Žensko nasilje v štajerskih kočarskih družinah med svetovnima vojnama. Ljubljana: Beletrina, 2023.
Ratej, Mateja. Vojna po vojni. Štajerske družine v dvajsetih letih 20. stoletja. Ljubljana: Modrijan, 2016.
Remec Meta. »Epidemija samomorov?: odmevi na naraščanje stopnje samomorilnosti na Slovenskem v 19. in 20. stoletju.« Prispevki za novejšo zgodovino, 63, No. 1 (2023): 8–41.
Remec, Meta. "Vojak naj bo!": nastanek in razkroj podobe popolnega vojaka v času prve svetovne vojne. Zgodovina za vse, 27, No. 2 (2020): 5–24.
Richards, Jonathan and John Weaver. »I may as well die as go to gallows«: Murder-Suicide in Queensland, 1890–1940. In: Weaver, John and David Wright (eds.) Histories of Suicide. International perspectives on Self-Destruction in the Modern World. Toronto: University of Toronto Press, 2009, 304–327.
Siena, Kevin. Suicide as an Illness Strategy in the Long Eighteenth Century. In: Weaver, John and David Wright (eds.) Histories of Suicide. International perspectives on Self-Destruction in the Modern World. Toronto: University of Toronto Press, 2009, 53–72.
Silkenat, David. Moments of Despair. Suicide, Divorce, & Debt in Civil War era North Carolina. Chapel Hill: The University of North Carolina Press, 2011.
Smiljanić, Ivan. "Konkurzi, samomor, žalosten je pogled na trgovsko polje." : gospodarski polom kot vzrok za samomor na Slovenskem pod Avstro-Ogrsko in prvo Jugoslavijo. Prispevki za novejšo zgodovino, 63, No. 1 (2023): 42–66.
Statistički godišnjak, 9, 1938–1939, No. 1.
Statistički godišnjak, 10, 1940, No. 1.
Weaver, John and David Wright. Introduction. In: Weaver, John and David Wright (eds.) Histories of Suicide. International perspectives on Self-Destruction in the Modern World. Toronto: University of Toronto Press, 2009.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2024 Meta Remec
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).
