Epidemija samomorov?
Odmevi na naraščanje stopnje samomorilnosti na Slovenskem v 19. in 20. stoletju
DOI:
https://doi.org/10.51663/pnz.63.1.01Ključne besede:
samomor, samomor med mladimi, samomorilni količnik, Émile Durkheim, Tomáš Garrigue Masaryk, Ivo Pirc, Bojan Pirc, socializem, diskurzivna analizaPovzetek
Članek analizira problematiko samomora na Slovenskem od prvih statističnih analiz, ki so zajele tudi slovenski prostor v drugi polovici 19. stoletja, do konca 60-ih let 20. stoletja, ko so statistični podatki in pritisk javnosti, ki se je ustvaril tudi zaradi napačnih in izkrivljenih interpretacij le-teh, takratno socialistično oblast spodbudili k aktivnemu reševanju problematike. Članek na podlagi statističnih podatkov in njihovih interpretacijah, poročil policije in Službe državne varnosti (SDV) ter časopisja prikaže diskurze oblasti, stroke in medijev. Članek prikaže dojemanje fenomena samomorilnosti v različnih delih družbe in različne interpretacije vzrokov za porast v stopnji samomorilnosti v vsakem od obravnavanih obdobji ter prikaže, kako so podatki o samomorilnosti postali sredstvo manipulacije in obračunavanja z nasprotniki in orodje za iskanje krivcev za domnevne stranpoti v družbi.
Literatura
Anderson, Olive. Suicide in Victorian and Edwardian England. Oxford: Clarendon Press, 1987.
Bailey, Victor. »This Rash Act«. Suicide Across the Life Cycle in the Victorian City. Stanford: Stanford University Press, 1998.
Bálint, Lajos. »Suicide in the Hungarian Kingdom.« Working Papers on Population, Family and Welfare, 25. Budapest: Hungarian Demographic Research Institute, 2016.
Barbagli, Marzio. Congedarsi dal mondo. Il suicidio in Occidente e in Oriente. Bologna: Il Mulino, 2009.
Bavcon, Ljubo, Miloš Kobal, Lev Milčinski, Katja Vodopivec in Boris Uderman. Socialna patologija. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1969.
Borisov, Peter in Anton Dolenc. »Razvoj sodnomedicinskega izvedenstva v Evropi in na nekdanjem Kranjskem.« Zbornik za zgodovino naravoslovje in tehnike 11 (1991): 11–90.
Bratassević, Eduard. »Die Selbstmorde in Oesterreich 1873–1877 in Vergleichung zu jenen in Preussen, England, Frankreich, Russland und Italien.« Statistische Monatsschrift 4 (1878): 429–33.
Dolenc, Anton in Peter Borisov. »Zgodovinski pogled na samomor in ovrednotenje samomora skozi prostor in čas.« V: Anton Dolenc (ur.). Samomor na Slovenskem. Medicinsko izvedenstvo, 7–18. Ljubljana: Medicinski razgledi, 1990.
Dolenc, Anton. »Mrliškopregledna služba na Slovenskem nekoč in danes.« Mrliškopregledna služba v Republiki Sloveniji. Spominsko srečanje akademika Janeza Milčinskega (8; 1998; Ljubljana), 11–21. Ljubljana: Inštitut za sodno medicino, 1999.
Douglas, Jack. The Social Meanings of Suicide. Princeton: Princeton university Press, 1967.
Drnovšek, Marjan. »Vzroki za izseljevanje Slovencev v zadnjih dveh stoletjih.« Drevesa 8, št. 3 (2002): 10–13.
Durkheim, Émile. Suicide: A Study in Sociology. London, New York: Routledge, Taylor & Francis e-Library, 2005.
Erjavec, Karmen in Melita Poler Kovačič. Kritična diskurzivna analiza novinarskih prispevkov. Ljubljana: FDV, 2007.
Föllmer, Moritz. »Suicide and Crisis in Weimar Berlin.« Central European History 42, št. 2 (2009): 195–221.
Foucault, Michel. Arheologija vednosti. Ljubljana: Studia humanitatis, 2001.
Foucault, Michel. Society Must Be Defended: Lectures at the College de France, 1975–1976. New York: Picador, 2003.
Glavan, Ivo. Problem samoubijstva. Liječnički vjestnik 51, št. 9 (1929): 442–52.
Gottlieb, Julie V. »Munich and the Masses: Emotional Inflammation, Mental Health and Shame in Britain During the September Crisis.« V: Julie Gottlieb, Julie, Hucker, Daniel in Toye, Richard (ur.) The Munich Crisis, Politics and the People. International, Transnational and Comparative Perspectives. 192–212. Manchester: Manchester University Press, 2021.
Grafenauer, Niko. »Oblike slovenskega samomora.« V: Anton Dolenc (ur.) Samomor na Slovenskem. Medicinsko izvedenstvo, 271–90. Ljubljana: Medicinski razgledi, 1990.
Halbwachs, Maurice. The Causes of Suicide. New York: Free Press, 1978.
Hawkins, Mike. Durkheim's Sociology and Theories of Degeneration. Economy and Society 28, št. 1 (1999): 118–37.
Javoršek, Jože. Kako je mogoče. Maribor: Založba Obzorja, 1978.
Kerševan, Marko. »Razmišljanje o sociološkem ozadju samomorilnosti na Slovenskem.« V: Anton Dolenc (ur.). Samomor na Slovenskem. Medicinsko izvedenstvo, 183–87. Ljubljana: Medicinski razgledi, 1990.
Kidrič, Boris. »Junakom borbe naj slede junaki dela.« V: Boris Kidrič, Zbrano delo, II, 307–10. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1978.
Kidrič, Boris. »O formiranju naših novih tehničnih in gospodarskih kadrov iz delavskega razreda.« V: Boris Kidrič, Zbrano delo, III, 120–33. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1978.
Kosovel, Srečko. Izbrane pesmi. Izbral in spremno besedo napisal Matevž Kos. (Knjižnica Kondor; zv. 280). Ljubljana: Mladinska knjiga, 1997.
Kušar, Meta. »Med arhetipom in kompleksom.« V: Gašper Troha (ur.). Literarni modernizem v »svinčenih letih, 17–44. Ljubljana: Študentska založba: Društvo Slovenska matica, 2008.
Leidinger, Hannes. »Die Selbstmordepidemie. Zur Zunahme von Suizidfällen in der Zwischenkriegszeit.« V: Kampf um die Stadt, 215–19. Wien: Wien Museum und Czernin Verlags, 2010.
Mäkinen, Ilkka Henrik. On Suicide in European Countries. Some Theoretical, Legal and Historical Views on Suicide Mortality and Its Concomitants. Stockholm: Almqvist & Wiksell International, 1997.
Marušič, Andrej in Saška Roškar (ur.). Slovenija s samomorom ali brez. Ljubljana: DZS, 2004.
Masaryk, Tomáš G. Suicide and the meaning of civilization. Chicago, London: The University of Chicago Press, 1970.
Milčinski, Lev. »Samomor in samomorilni poskus.« V: Ljubo Bavcon, Miloš Kobal, Lev Milčinski, Katja Vodopivec in Boris Uderman (ur.). Socialna patologija, 180–213. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1969.
Milčinski, Lev. »Smrt Ivana Hribarja.« V: Mira Virant-Jaklič in Tamara Jeraj. Samomor in samomorilni poskus v Sloveniji v letu 1996, 18–20. Ljubljana: Psihiatrična klinika, Center za izvenbolnišnično psihiatrijo, 1998.
Milčinski, Lev. Samomor in Slovenci. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1985.
Milić, Vojin. »Samoubistva u Jugoslaviji.« Anali pravnog fakulteta u Beogradu 7, št. 3/4 (1959): 387–408.
Milovanović, Milovan. Samoubistvo. Beograd: Scientia, 1929.
Moksony, Ferenc. »Victims of Change or Victims Backwasrdness? Suicide in Rural Hurgary.« V: György Lengyel in Zsolt Rostoványi (ur.). The Small transformation. Society, Economy and Politics in Hungary and the New European architecture, 366–76. Budapest: Akadémiai Kiadó, 2001.
Morselli, Henry (Enrico). Suicide: An Essay on Comparative Moral Statistics. New York: Arno Press, 1975.
Pirc, Bojan in Ivo Pirc. Življenjska bilanca Slovenije v letih 1921–1935. Ljubljana: Higijenski zavod, 1937.
Platter, Julius. »Ueber den Selbstmord in Oesterreich in den Jahren 1819–1872.« Statistische Monatsschrift 2 (1876): 97–107.
Prevention of Suicide. WHO: Public Health Papers, 35. Geneva: WHO, 1968.
Radošević, Milan. »"Umorni od života": samoubojstva u Istarskoj provinciji između dva svjetska rata.« Problemi sjevernog Jadrana 16 (2017): 79–102.
Remec, Meta. »“Vojak naj bo!” : nastanek in razkroj podobe popolnega vojaka v času prve svetovne vojne.« Zgodovina za vse 27, št. 2 (2020): 5–24.
Remec, Meta. Bakh, tobak in Venera: grehi in skušnjave v dolgem 19. stoletju. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2016.
Rupel, Dimitrij. »Samomor naš vsakdanji.« Sodobnost (1963) 14, št. 4 (1966): 386–92.
Shore, Marci. »(The End of) Communism as a Generational History: Some Thoughts on Czezhoslovakia and Poland.« Contemporary European History 18, št. 3 (2009): 303–29.
Tekavčič Grad, Onja, »Zgodovina suicidiologije na Slovenskem.« V: Saška Roškar in Alja Videtič Paska. Samomor v Sloveniji in po svetu. Opredelitev, raziskovanje, preprečevanje in obravnava, 37–51. Ljubljana: NIJZ, 2021.
Van Dijk, Teun A. »The Study of Discourse.« V: Teun A. Van Dijk (ur.). Discourse as Structure and Process. Discourse Studies: A Multidisciplinary Introduction 1. 1–34. London: Sage Publication, 1997.
Watzka, Carlos. »Modernisierung und Selbsttötung in Österreich. Einige Daten zur Sozialgeschichte und Thesen zur Sozialtheorie des Suizids.« Virus: Beiträge zur Sozialgeschichte der Medizin 7 (2008): 147–67.
Watzka, Carlos. Sozialstruktur und Suizid in Österreich. Ergebnisse einer epidemiologischen Studie für das Land Steiermark. Wiesbaden: VS Verlag, 2008.
Weaver, John in David Wright (ur.). Histories of Suicide. International Perspectives on Self-destruction in the Modern World. Toronto: University of Toronto Press, 2009.
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).
