Črni bor kot črna kuga
Odnos lokalnega prebivalstva do pogozdovanja s črnim borom na Krasu v 19. in 20. stoletju
DOI:
https://doi.org/10.51663/pnz.61.2.03Ključne besede:
okoljska zgodovina, Kras, gozd, pogozdovanje, črni bor, monokulturni nasadi, tujerodne drevesne vrstePovzetek
Prispevek se ukvarja z odnosom lokalnega prebivalstva do pogozdovanja s črnim borom in ustvarjanja obsežnih tujerodnih monokulturnih zasaditev na Krasu. Proces, ki se je začel na pobudo gozdarske stroke in nosilcev oblasti, je namreč izzval precejšnja nasprotovanja lastnikov zemljišč in uporabnikov skupnih zemljišč, ki si gozda niso želeli, saj je bil v nasprotju z njihovimi ekonomskimi interesi in ustaljenimi praksami. Dokler je pogozdovanje potekalo na občinskih zemljiščih, ga je prebivalstvo še načelno podpiralo, posegi v zasebna zemljišča pa so izzvali odpor. Vse bolj so se upirali težaškemu delu, nasade pa so tudi namerno uničevali. Po drugi svetovni vojni je oblast pričakovala spremembo v odnosu, saj so pogozdovanju pripisali izjemno močno ideološko komponento. Pogozdovanje Krasa naj bi postalo simbol boja za lepšo prihodnost, dokaz o moči in volji novega človeka, ki lahko zgolj v nekaj letih odpravi posledice stoletij tujega izkoriščanja. Črni bor je dejansko postal sestavni del pokrajine in identitete tamkajšnjega prebivalstva, vznesenost pa je med ljudmi kljub temu hitro popustila, saj črni bor ni prinašal obljubljenih donosov in koristi. Pogozdovanje, ki je za gozdarske strokovnjake veljalo za zgodbo o uspehu, je za lastnike zemljišč predstavljalo nesrečo in razlog za ekonomski propad, do pospešenega zaraščanja pa je prihajalo predvsem zaradi hitre industrializacije in opuščanja kmetijske rabe zemljišč.
Literatura
Bárány-Kevei, Ilona. »Human Impact on Hungarian Karst Terrains, with Special Regard to Silviculture.« Acta carsologica 32, 2 (2003): 175–85, https://doi.org/10.3986/ac.v32i2.346.
Blažič, Marjan. Borov sprevodni prelec. Ljubljana: [samozal.], 1959.
Brock, Emiliy K. »New Patterns in Old Places. Forest History for the Global Present.« V: Andrew C. Isenberg, ur. The Oxford Handbook of Environmental History, 154–77. New York: Oxford University Press, 2014, https://doi.org/10.1093/oxfordhb/9780195324907.001.0001.
Culiberg, Metka. »Vegetacija Krasa v preteklosti.« V: Mauro Hrvatin, ur. Kras: [trajnostni razvoj kraške pokrajine], 100, 101. Ljubljana: Založba ZRC, 2008.
Fras, Stanislav. Pomen črnega bora za pogozdovanje Krasa in njegovi abiotični ter biotični škodljivi spremljevalci. Ljubljana: [samozal.], 1959.
Gams, Ivan in Matej Gabrovec. »Land Use and Human Impact in the Dinaric Karst.« International Journal of Speleology 28, št. 1 (1999): 55–70, http://dx.doi.org/10.5038/1827-806X.28.1.4.
Gams, Ivan. »Sistemi prilagoditve primoskega dinarskega krasa na kemtijsko rabo tal.« Geografski zbornik 31, (1991): 5–106.
Grove, A. T. in Oliver Rackham. The Nature of Mediterranean Europe. An Ecological History. New Haven, London: Yale University Press, 2001.
Hufnagl, Leopold. Splošni del gospodarskih načrtov za kočevsko gospostvo 1894. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2002.
Jurhar, Franjo, Jože Miklavžič, Franjo Sevnik in Bogdan Žagar. Gozd na krasu Slovenskega primorja. Ljubljana: Tehniški muzej Slovenije, 1963.
Kranjc, Andrej. »Dinaric Karst: an Example of Deforestation and Desertification of Limestone Terrain.« V: Deforestation Around the World, 73–94. Rijeka: InTech, 2012, https://doi.org/10.5772/34275.
Mlinšek, Dušan. »Beseda o knjigi.« V: Franjo Kordiš, Dinarski jelovo bukovi gozdovi v Sloveniji, 6, 7. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in gozdna gospodarstva, 1993.
Nicod, Jean. »Understanding Environmental Problems in Dinaric Karst.« V: Fizična geografija pred novimi izzivi. Znanstvei simpozij ob 80-letnici akademika prof. dr. Ivana Gamsa. Ljubljana: oddelek za geografijo Filozofske fakultete, 2003.
Panjek, Aleksander. »Against the Desert in the Karst: a Paradigm-shift from Ruined Landscape to Cultural Savannah,« Ekonomska i ekohistorija 14, št. 1 (2018): 52–71.
Panjek, Aleksander. Kulturna krajina in okolje Krasa: o rabi naravnih virov v novem veku. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2015.
Perko, Franc. Od ogolelega do gozdnatega krasa: pogozdovanje krasa. Ljubljana: Zveza gozdarskih društev Slovenije - Gozdarska založba: Jutro, 2016.
Rubbia, Konrad. Petindvajset let pogozdovanja Krasa na Kranjskem: poročilo komisije za pogozdovanje Krasa v vojvodini Kranjski o delovanju, od leta 1886 do konca leta 1911: z dvema podobama. Ljubljana: Pogozdovalna komisija, 1912.
Sanković, Petra. Možnost gojenja izbranih listavcev v vrzelih v nasadih črnega bora na Krasu. Ljubljana: [P. Sanković], 2015.
Šlander, Jože. Zaštita šuma u Sloveniji (stanje i problematika), 1948. Dostopno na: https://www.zdravgozd.si/dat/pdp/19480930.pdf. Pridobljeno 8. 9. 2021.
Zorn, Matija, Peter Kumer in Mateja Ferk. »Od gozda do gozda ali kje je goli, kamniti Kras?.« Kronika 63, št. 3 (2015): 561–74.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).
