Mesto druge svetovne vojne v notranjem razvoju Slovenije in Jugoslavije

Avtorji

  • Božo Repe Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Aškerčeva cesta 2, SI-1000

Ključne besede:

druga svetovno vojna, Slovenija, Jugoslavija, posledice, polemike, revizija

Povzetek

V prispevku prikazuje avtor spremembe v razumevanju zgodovine 2. svetovne vojne, kakršne so nastale v Jugoslaviji po smrti Josipa Broza-Tita leta 1980. Osemdeseta leta so zaznamovale ostre polemike o sodobni zgodovini, posebno zgodovini 2. svetovne vojne. Te polemike so se razvijale nacionalistično do konca osemdesetih let, ko so bili vsi institucionalni in osebni stiki med jugoslovanskimi zgodovinarji pretrgani. V Sloveniji so bile polemike osredotočene na vprašanje vloge komunistične partije, kolaboracije med 2. svetovno vojno oz. narodnoosvobodilno vojno, polastitev moči po vojni, poboja pripadnikov Slovenskega domobranstva in razmerij med političnimi nasprotniki. Avtor zaključuje - v povezavi s pomembnimi spremembami v Evropi po letu 1990, razpadom Jugoslavije in osamosvojitvijo Slovenije ter demokratizacijo slovenske družbe - s ponovno neizogibno ocenitvijo 2. svetovne vojne kljub temu, da večina Slovencev še nadalje gleda nedvoumno na fašizem-nacizem in narodnoosvobodilno gibanje med drugo svetovno vojno.

 

Prenosi

Objavljeno

2000-01-01

Številka

Letn. 40 Št. 2 (2000)

Rubrika

Razprave

Licenca

Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:

  • Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
  • Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).