Odnos med Slovenci in nemško manjšino v Sloveniji v dinamiki okupacijskega leta 1941

Avtorji

  • Božo Repe Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Aškerčeva cesta 2, SI-1000

Ključne besede:

Slovenija, nemška manjšina, nacizem, 2. svetovna vojna, okupacija

Povzetek

Pisec v prispevku obravnava demografski, politični in ekonomski položaj nemške manjšine v Sloveniji v času med obema vojnama. Ugotavlja, da je historiografsko dobro obdelan, obstajajo pa določene razlike v interpretacijah. Politično in ekonomsko moč nemške manjšine so skušale slovenske in jugoslovanske oblasti omejiti, pri čemer pa niso bile preveč uspešne. V tridesetih letih se je nemška manjšina pretežno nacificirala, med vojno sodelovala v okupacijskem aparatu in raznarodovanju Slovencev, po vojni pa so pripadniki nemške manjšine večinoma zbežali ali bili izgnani. Za oba naroda je bil poraz, da nista zmogla skupnega življenja na istem prostoru (čeprav je takih primerov v Evropi žal še mnogo), vendar se ne sme pozabiti, kaj so bili v tem tragičnem mednacionalnem obračunu z globokimi zgodovinskimi koreninami vzroki in kaj posledice. V zvezi z nemško manjšino danes ni bistveno razjasnjevanje zgodovinskih dejstev, ki so obdelana, ampak aktualno politično vprašanje. To pa zadeva vprašanje (vračanja) premoženja, vprašanje ponovne vzpostavitve nemške (t.i. "staroavstrijske") manjšine in v tem kontekstu vprašanje slovensko-avstrijskih odnosov.

Prenosi

Objavljeno

2001-01-01

Številka

Letn. 41 Št. 2 (2001): Slovenci in leto 1941: Znanstveni posvet Šestdeset let od začetka druge svetovne vojne na Slovenskem Ljubljana, 11.-12. april 2001

Rubrika

Razprave

Licenca

Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:

  • Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
  • Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).