ZSMS iz družbenopolitične organizacije v politično stranko
DOI:
https://doi.org/10.51663/pnz.57.1.09Ključne besede:
Zveza socialistične mladine Slovenije, 1989, stranke, ZSMS - Liberalna stranka, tranzicijaPovzetek
Prispevek obravnava kratko, a pomembno obdobje ”vmesnosti” v organizacijskem statusu Zveze socialistične mladine Slovenije (ZSMS) v letu 1989 in začetku 1990. Avtor upošteva medijske reprezentacije (Mladina, Delo) o organizacijskih vprašanjih mladinske organizacije, ki je z ”aktivno” držo v mesecih po aretaciji četverice (poletje 1988) dobila odkriti opozicijski značaj, čeprav je ostala vpeta v strukturo delovanja družbenopolitičnih organizacij (DPO). Kratka organizacijska zgodovina ZSMS v letih 1989-90 se ni odvijala v ravni črti v smeri politične stranke. ZSMS je na 13. kongresu v Portorožu postala samostojna politična organizacije, ki je napovedala boj za oblast na večstrankarskih volitvah. Kljub temu se je vodstvo še vedno izogibalo uporabi izraza stranka. Paradoksalno je, da je ZSMS je lahko postala stranka samo tako, da vsaj malo ”ni želela biti stranka”, oziroma, da je želela ”biti več kot stranka.” Naslednica ZSMS Liberalni demokrati Slovenije (LDS, po 1994 Liberalna demokracija Slovenije) je bila več kot desetletja najpomembnejša stranka v državi. Avtor zaključi z ugotovitvijo, da je bilo ”združevanje različnih interesov” glavna značilnost ZSMS/LDS tudi v obdobju strankarskega pluralizma.
Literatura
”Diareja”, Mladina, 10. 2. 1989.
”Dost mam,” Delo, 6. 11. 1989.
»Enoten cilj ZSMS je pluralističen sistem parlamentarne demokracije,« Delo, 6. 11. 1989.
»Novi statut ZSMS«, Javna tribuna, november 1989.
Bideleux in Robert Jeffries, Ian. A History of Eastern Europe: Crisis and Change. London,New York: Routledge, 1998.
Čepič, Zdenko. ”Politična sprostitev”. V: Slovenska novejša zgodovina, ur. Jasna Fischer. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, Mladinska knjiga, 2005, 1056–1069.
Čepič, Zdenko. »Preoblikovanje slovenskega političnega prostora«, v: v: Slovenska novejša zgodovina, ur. Jasna Fischer. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, Mladinska knjiga, 2005, 1191–1200.
Čepič, Zdenko. »Volitve aprila 1990«, v: Slovenska novejša zgodovina, ur. Jasna Fischer. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, Mladinska knjiga, 2005, 1283–1290.
Gregorc, Pavel. »Trojna smrt ZSMS,« Mladina, 19. 1. 1990.
Hyder Patterson, Patrick. »The East is Read: the End of Communism, Slovenian Exceptionalism, and the Independent Journalism of Mladina«. East European Politics & Societies 14, no. 2 (2000), 411–59.
Ivanič, Martin. »Liberalna demokracija Slovenije«, v: Enciklopedija slovenija, Knjiga 16 (Dodatek), Mladinska knjiga, 2002, 121.
Janša, Janez. »Med transmisijo in samostojnostjo«, priloga Pogledi, Mladina, 20. 6. 1985.
Kardelj, Edvard. Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Ljubljana: ČGP Komunist, 1977.
Lesjak, Miran. ”120 kandidatov tretjega bloka”, Mladina, 9. 2. 1990.
Lesjak, Miran. »13. portoroški plenum«, Mladina, 3. 11. 1989.
Lesjak, Miran. »Boj za prestiž«, Mladina, 10. 2. 1989.
Lesjak, Miran. »Spori in spopadi«, Mladina, 3. 2. 1989.
Lesjak, Miran. »Stranke namesto mozoljev«, Mladina, 16. 6. 1989.
Lesjak, Miran. »Za demokracijo ali za oblast?«, Mladina, 27. 1. 1989.
Lévesque, Jacques. The Enigma of 1989, The USSR and the Liberation of Eastern Europe. Berkley, Los Angeles, London: University of California Press, 1997.
Mastnak, Tomaž. »Med totalitarno in liberalno demokracijo«, Mladina, 10. 2. 1989.
Meier, Viktor. Yugoslavia: A History of its Demise. London and New York, Routledge, 1999.
Meško, Borut. »Gibanje za drugačno prihodnost«, Mladina, 13. 1. 1989.
Miheljak, Vlado. »Madžarizacija ZSMS«, Mladina, 3. 11. 1989.
Ocvirk, Mojmir. »Konec demokratizacije in prehodnih obdobij«. V: Boj Za oblast, ur. Andrej Fištravec, Dragica Korade, Tomaž mastnak, Mojmir Ocvirk, Dejan Pušenjak (Maribor: Katedra, 1989), 43–82.
Pečauer, Marko in Verbič, Darja. »Javna seja mladine in političnih zvez«, Delo, 9. 5. 1989.
Pečauer, Marko. »Vprašanje demokracije se ne da rešiti enkrat za vselej«, Delo, 24. 1. 1989.
Ramet, Sabrina P. Balkan Babel: The Disintegration of Yugoslavia from the Death of Tito to the Fall of Milošević. Oxford: Westview Press, 2002.
Read, Rosie. »Creating reflexive volunteers? Young people's participation in Czech hospital volunteer programmes«. V: Youth and Social Change in Eastern Europe and the Former Soviet Union, ur. Charles Walker in Svetlana Stephenson. New York, Routledge, 2012, 29–43.
Šetinc, Franc. Misel in delo Edvarda Kardelja. Ljubljana: Prešernova družba, 1979.
Šetinc, Mile. ”Slovenci pred volitvami, Iluzije o združeni opoziciji”, Mladina, 17. 11. 1989.
Stojanov, Veso. »Igra se nadaljuje«, Delo, 8. 11. 1989.
Stojanov, Veso. »ZSMS: parlamentarna demokracija in trg«, Delo, 6. 11. 1989.
Swain, Nigel. »Negotiated Revolution in Poland and Hungary, 1989«. V: Revolution and Resistance in Eastern Europe, Challenges to Communist Rule, ur. Kevin McDermott in Matthew Stibbe. Oxford, New York: Berg, 2006, 139-56.
Vladisavljević, Nebojša. Serbia’s Antibureaucratic Revolution, Milošević, the Fall of Communism and Nationalist Mobilization. New York: Palgrave Macmillian, 2008.
Vrhovnik, Majda. »ZSMS – Brojke i slova,« Mladina, 10. 11. 1989.
Vurnik, Blaž. »Nova družbena gibanja v objemu Zveze socialistične mladine Slovenije«. V: Slovenija – Jugoslavija, krize in reforme 1968/1988, ur. Zdenko Čepič. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2010), 247–364.
Vurnik, Blaž. Med Marxom in punkom, Vloga Zveze socialistične mladine Slovenije pri demokratizaciji Slovenije 1980–1990. Ljubljana: Modrijan, 2005.
Žižek, Slavoj. ”Partija se s partijo izbija”, Mladina, 14. 4. 1989.
Žižek, Slavoj. ”ZSMS je Liberalna stranka Slovenije”, Mladina, 2. 2. 1990.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).
