Ivan Dečko v deželnem zboru v svojem prvem mandatu (1890–96)
DOI:
https://doi.org/10.51663/pnz.60.3.01Ključne besede:
Štajerska, Ivan Dečko, Avstro-Ogrska, Maribor, Celje, politična zgodovinaPovzetek
Avtor v prispevku analizira deželnozborske nastope spodnještajerskega poslanca Ivana Dečka v njegovem prvem mandatu (1890-96). Leta 1885 se je Dečko iz Maribora preselil v Celje, se zaposlil v Sernečevi odvetniški pisarni in vidno pospešil slovenski »prodor« v mestu ob Savinji. S premišljeno taktiko je nastopil tudi na deželnozborski ravni, ko je leta 1890 postal poslanec štajerskega deželnega zbora v ljutomerski kmečki kuriji. S svojimi deželnozborskimi govori, peticijami in interpelacijami je (skupaj z ostalimi slovenskimi poslanci) povzročal nemir v nemških (liberalnih) vrstah in jih prisilil k nacionalni homogenizaciji. Premetena slovenska politika je tudi pod njegovim vplivom na začetku 90. let popolnoma osvojila podeželje, spodnještajersko nemštvo pa omejila na mesta in nekatere trge.
Literatura
Viri in literatura
Časopisje
Deutsche Wacht, 1890.
Marburger Zeitung, 1892, 1893, 1895.
Slovenski gospodar, 1890, 1891, 1893, 1895.
Südsteirische Post, 1893.
Literatura
Baš, Franjo. Prispevki k zgodovini severovzhodne Slovenije. »Doba Ivana Dečka«. Maribor: Založba Obzorja, 1989.
Cvelfar, Bojan in Andrej Studen. Posameznosti iz vsakdanjega življenja v Celju pred prvo svetovno vojno. V: Iz zgodovine Celja 1848-1918. Odsevi preteklosti 2. 323-68. Celje: Muzej novejše zgodovine, 1998.
Cvirn, Janez. »Celjsko gimnazijsko vprašanje (1893-1895)«. Kronika 45, št. 1-2 (1997): 102-11.
Cvirn, Janez. »Josip Sernec, rodoljub z dežele (spremna študija)«. V: Josip Sernec, Spomini, 91-161. Osrednja knjižnica Celje, Celje, 2003.
Cvirn, Janez. Dunajski državni zbor in Slovenci (1848–1918). Celje: Zgodovinsko društvo; Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2015.
Čuček, Filip. »Politična dejavnost Ivana Dečka do začetka devetdesetih let 19. stoletja«. Prispevki za novejšo zgodovino 52, št. 1 (2012): 21-38.
Čuček, Filip. »Problemi popisovanja občevalnega jezika na Spodnjem Štajerskem (1880-1910)«. V: Barbara Šterbenc (ur.), Zgodovinski pogledi na zadnje državno ljudsko štetje v Avstrijskem primorju, 129-42 (Ljubljana: Založba ZRC, Zgodovinski inštitut Milka Kosa, 2012).
Čuček, Filip. Svoji k svojim. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2016.
Čuček, Filip. Uspehi spodnještajerskih Slovencev v Taaffejevi dobi. Celje: Zgodovinsko društvo, 2007.
Marko-Stöckl, Edith.»Der steiermärkische Landtag«, v: Die Habsburgermonarchie 1848–1918, Band VII/2, 1683–1718. Wien: Verlag der österreichischen Akademie der Wissenschaften, 2000.
Sernec, Josip. Spomini. Osrednja knjižnica Celje, Celje, 2003.
Spindler, Vekoslav. Dr. Ivan Dečko in njegova doba. Maribor: Tisk Mariborske tiskarne d. d., 1938.
Stimmer, Gernot. Eliten in Österreich 1848-1970. Wien, Köln, Graz: Böhlau Verlag, 1997.
Tiskani viri
Stenographische Protokolle über die Sitzungen des Steierm. Landtages. VII. Landtags-Periode:
- I. Session, 11., 16., 19., 21. Sitzung, 1890.
- II. Session, 21., 23. Sitzung, 1892.
- III. Session, 20., 21., 25., 26. Sitzung, 1893.
- IV. Session, 22. Sitzung, 1894.
- VI. Session, Anhang A, Verzeichnis der Mitglieder der steierm. Landtages vom Jahre 1895/96, XXXIV.
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).
