Sodobna zgodovina v osnovnih in srednjih šolah v socialistični Sloveniji, 1945–1990

Avtorji

  • Mateja Režek researcher

DOI:

https://doi.org/10.51663/pnz.60.2.07

Ključne besede:

pouk zgodovine, zgodovinski učbeniki, učni načrti, socializem, kolektivni spomin, ideologizacija

Povzetek

Članek obravnava pouk sodobne zgodovine v osnovnih in srednjih šolah v socialistični Sloveniji/Jugoslaviji na podlagi sistematičnega pregleda in analize učnih načrtov in zgodovinskih učbenikov med letoma 1945 in 1990. Raziskava se osredotoča na politično rabo zgodovine kot enega ključnih instrumentov legitimizacije komunistične oblasti. Glavne legitimizacijske točke so bile narodnoosvobodilni boj, antifašizem in socialna revolucija ter koncept reševanja nacionalnega vprašanja, tj. načelo bratstva in enotnosti, po sporu z Informbirojem in odmiku Jugoslavije od Sovjetske zveze pa sta se med zgodovinskimi kanoni zasidrala tudi Titov upor Stalinu ter samoupravljanje in neuvrščenost kot specifiki jugoslovanskega socializma.

Literatura

Arhivski viri

SI AS, Arhiv Republike Slovenije:

SI AS 1589, Centralni komite Zveze komunistov Slovenije.

Literatura

Đilas, Milovan. »O nacionalni zgodovini kot učnem predmetu.« Komunist 3, št. 1 (1949): 52–77.

Gabrič, Aleš. Šolska reforma 1953–1963. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2006.

Gabrič, Aleš. »Šolstvo od reforme do reforme.« V: Slovenska novejša zgodovina 1848–1992, 1143–47. Ljubljana: Mladinska knjiga in Inštitut za novejšo zgodovino, 2006.

Grafenauer, Bogo. »Problematika izrade programa istorije kao obaveznog predmeta zajedničke programske osnove usmerenog obrazovanja u reformiranoj školi.« Pouk zgodovine – Nastava povijesti, št. 1, (1979).

Grafenauer, Bogo. »Ob pisanju o slovenskem zgodovinopisju.« Zgodovinski časopis 47, št. 1 (1993): 117–29.

Höpken, Wolfgang. »History Education and Yugoslav (Dis-)Integration.« V: Wolfgang Höpken (ur.), Öl ins Feuer? – Oil on Fire?: Schulbücher, ethnische Stereotypen und Gewalt in Südosteuropa – Textbooks, Ethnic Stereotypes and Violence in Southeastern Europe, 99–124. Hannover: Verlag Hansche Buchhandlung Braunschweig, 1996.

Koren, Snježana. Politika povijesti u Jugoslaviji (1945–1960): Komunistička partija Jugoslavije, nastava povijesti, historiografija. Zagreb: Srednja Europa, 2012.

Kosi, Jernej. »Nacionalno zgodovinopisje kot orožje ljudstva: Grafenauerjeva koncepcija slovenske zgodovine.« V: Peter Štih in Žiga Zwitter (ur.), O mojstrih in muzi: zgodovinopisje Boga Grafenauerja in Ferda Gestrina, 60–84. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2018.

Lilly, Carol S.. Power and Persuasion: Ideology and Rhetoric in Communist Yugoslavia, 1944–1953. Boulder: Westview Press, 2001.

Najbar Agičić, Magdalena. U skladu s marksizmom ili činjenicama?: hrvatska historiografija 1945–1960. Zagreb: Ibis, 2013.

Orwell, George. 1984. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1983.

Režek, Mateja. Med resničnostjo in iluzijo: slovenska in jugoslovanska politika v desetletju po sporu z Informbirojem, 1948–1958. Ljubljana: Modrijan, 2005.

Režek, Mateja. »Nevidna cenzura zgodovinopisja v socializmu.« V: Mateja Režek, (ur.), Cenzurirano: zgodovina cenzure na Slovenskem od 19. stoletja do danes, 217–34. Ljubljana: Nova revija, 2010.

Režek, Mateja. »Usmerjena preteklost: mehanizmi ideološke in politične 'kontaminacije' zgodovinopisja v socialistični Sloveniji in Jugoslaviji (1945–1966).« Acta Histriae 22, št. 4 (2014): 971–92.

Tito, Josip Broz. »Politično poročilo.« V: V. kongres Komunistične partije Jugoslavije, 7–148. Ljubljana: Ljudska pravica, 1948.

Vodopivec, Peter. »Politics of History Education in Slovenia and Slovene History Textbooks since 1990.« V: Augusta Dimou, ur., 'Transition' and the Politics of History Education in Southeastern Europe, 45–90. Göttingen: V&R Unipress, 2009.

Ziherl, Boris. »O nekaterih praktičnih in teoretičnih problemih slovenskega zgodovinopisja.« V: Boris Ziherl, Zbrana dela: peta knjiga, 56–70. Ljubljana: SAZU, 1989.

Učbeniki

Božič, Branko in Tomaž Weber. Zgodovina za osmi razred. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1976.

Božič, Branko, Tomaž Weber in Janko Prunk. Zgodovina 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1978.

Gestrin, Ferdo, Jože Hainz in Metod Mikuž. Zgodovina za VIII. razred osnovne šole. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1958.

Kremenšek, Marija in Štefan Trojar, Zgodovina 4. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1984.

Mikuž, Metod. Zgodovina za četrti razred gimnazij. Ljubljana: Zavod za šolstvo SRS, 1966.

Škerl, France. Zgodovina za 8. razred osnovnih šol. Ljubljana: Zavod za napredek šolstva SRS, 1966.

Učni načrti

SŠM, Slovenski šolski muzej:

Gimnazija: gradivo za sestavo predmetnika in učnega načrta. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1964.

Osnovna šola: vsebina vzgojno-izobraževalnega dela. Ljubljana: Zavod SRS za šolstvo, 1975.

Predmetnik in učni načrt za osnovne šole. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1962.

Predmetnik in učni načrti (delovni osnutek): skupna programska osnova v usmerjenem izobraževanju. Ljubljana: Zavod SRS za šolstvo, 1977.

Spremembe k učnemu načrtu za gimnazijo za šolsko leto 1946/47. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1946.

Učni načrt za gimnazije, nižje gimnazije in višje razrede sedemletk. Ljubljana: Ministrstvo za prosveto LRS, 1948.

Učni načrt za nižje razrede gimnazij in višje razrede osnovnih šol. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1954.

Učni načrt za osnovne šole, nižje razrede sedemletk in višje osnovne šole. Ljubljana: Ministrstvo za prosveto LRS, 1948.

Učni načrt za višje razrede gimnazij in klasičnih gimnazij. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1955.

Začasni učni načrt na gimnazijah in klasičnih gimnazijah za šolsko leto 1945–1946. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1945.

Začasni učni načrt za osnovne šole, september 1944.

Začasni učni načrt za višje osnovne šole. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1946.

Prenosi

Objavljeno

2020-10-09

Številka

Letn. 60 Št. 2 (2020): Šestdeset let Prispevkov za novejšo zgodovino

Rubrika

Razprave

Licenca

Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:

  • Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
  • Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).