MILOVAN ĐILAS IN BRITANSKA LABURISTIČNA STRANKA, 1950–1960
DOI:
https://doi.org/10.51663/pnz.58.3.04Povzetek
Članek obravnava politično preobrazbo Milovana Đilasa skozi analizo njegovih stikov z britanskimi laburisti in odziv Laburistične stranke na afero Đilas. Po sporu z Informbirojem so jugoslovanski voditelji skušali vzpostaviti alternativne mednarodne povezave tudi prek zahodnih socialdemokratskih in socialističnih strank, kot najprimernejši partner pa se je pokazala britanska Laburistična stranka. Uradni stiki z njo so bili vzpostavljeni leta 1950, ključno vlogo v dialogu z britanskimi laburisti pa je odigral predsednik Komisije za mednarodne odnose CK ZKJ Milovan Đilas. Po Đilasovi odstranitvi iz političnega življenja in obsodbi na zaporno kazen so se nekoč topli odnosi med britanskimi laburisti in jugoslovanskimi komunisti sicer ohladili, vendar vodstvo Laburistične stranke ni želelo tvegati poslabšanja odnosov z Jugoslavijo, zato se je na afero Đilas odzivalo zelo previdno. Čeprav je Jugoslavija ostajala avtoritarna država pod vodstvom komunistične partije, je v očeh Zahoda še vedno predstavljala pomemben dejavnik destabilizacije vzhodnega bloka, prijateljski odnosi med Laburistično stranko in jugoslovanskimi komunisti pa so temeljili predvsem na zunanjepolitičnih interesih obeh strani. V drugi polovici petdesetih let je pragmatični geopolitični premislek povsem prevladal nad ideološko afiniteto: zanimanje britanskih laburistov za jugoslovanski samoupravni eksperiment je občutno upadlo, zamrl pa je tudi jugoslovanski interes za demokratični socializem, nad katerim se je navduševal Đilas.
Literatura
Sources and Literature
Archival Sources:
• Archives of Yugoslavia:
- AJ 507, IX, 133/II, Komisija za međunarodne odnose i veze CK SKJ, Velika Britanija.
Literature:
• Arnitović, Dobrilo. Milovan Đilas: bibliografija sa hronologijom života i rada. Beograd: Službeni glasnik, 2008.
• Bekić, Darko. Jugoslavija u hladnom ratu: odnosi sa velikim silama 1949–1955. Zagreb: Globus, 1988.
• Bevan, Aneurin. Umesto straha. Beograd: Biblioteka Trideset dana, 1952.
• Clissold, Stephen. Djilas: The Progress of a Revolutionary. Hounslow, Middlesex: Maurice Temple Smith, 1983.
• Dedijer, Vladimir. Veliki buntovnik Milovan Đilas: prilozi za biografiju. Beograd: Prosveta, 1991.
• Djokić, Dejan. “Britain and Dissent in Tito’s Yugoslavia: The Djilas Affair, ca. 1956.” European History Quaterly 36, No. 3 (2006): 371–95.
• Đilas, Milovan. “Zveza ali partija,” Ljudska pravica–Borba, 4. 1. 1954.
• Đilas, Milovan. Druženje s Titom. Beograd: Zaslon, 1990.
• Đilas, Milovan. Nesavršeno društvo: (i dalje od Nove klase). Beograd: Narodna knjiga, 1990.
• Đilas, Milovan. Pad nove klase: povest o samorazaranju komunizma. Beograd: Službeni list SRJ, 1994.
• Đilas, Milovan. Vlast i pobuna: memoari. Zagreb: Novi Liber, 2009.
• Đorgović, Momčilo. Đilas: vernik i jeretik. Beograd: Akvarijus, 1989.
• Edemskii, Andrej. “The Role of Milovan Djilas in Soviet-Yugoslav Relations 1944–1954.” In: The Balkans in the Cold War: Balkan Federations, Cominform, Yugoslav-Soviet Conflict, edited by Vojislav G. Pavlović, 185–219. Belgrade: Institute for Balkan Studies, 2011.
• Foot, Michael. Aneurin Bevan: A Biography, Vol. 2: 1945–1960. London: Davis-Poynter, 1973.
• Goldstein, Slavko. “Predgovor: Povratak Milovana Đilasa u Hrvatsku.” In: Đilas, Milovan. Vlast i pobuna: memoari. Zagreb: Novi Liber, 2009.
• Ivešić, Tomaž. “Padec Milovana Đilasa.” In: Milovan Đilas, Anatomija neke morale in 19 znamenitih člankov (oktober 1953 – januar 1954), edited by Tomaž Ivešić, 131–85. Ljubljana: Inštitut Nove revije, 2015.
• Kalezić, Vasilije. Đilas, miljenik i otpadnik komunizma. Beograd: Zodne, 1988.
• Laković, Ivan. Zapadna vojna pomoć Jugoslaviji 1951–1958. Podgorica: Istorijski institut Crne Gore, 2006.
• Miletić, Aleksandar V. “Prijem delegacije britanskih laburista kod maršala Tita u okviru njihove prve posete Jugoslaviji, 1950. godine.” Tokovi istorije 1 (2011): 137–64.
• Miletić, Aleksandar V. “Unrealised Nordic Dream: Milovan Đilas and the Scandinavian Socialists.” Tokovi istorije 3 (2015): 89–106.
• Muravchik, Joshua. “The Intellectual Odyssey of Milovan Djilas.” World Affairs 145, No. 4 (1983): 323–46.
• Nikolić, Kosta and Srđan Cvetković. Rađanje jeretika: suđenje Milovanu Đilasu i Vladimiru Dedijeru 1955. Beograd: Institut za savremenu istoriju, 2011.
• Petranović, Branko, Ranko Končar, and Radovan Radonjić, eds. Sednice Centralnog komiteta KPJ: 1948–1952. Beograd: Komunist, 1985.
• Pirjevec, Jože. Tito in tovariši. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2011.
• Režek, Mateja. “Defeat of the First Party Liberalism and the Echo of ‘Djilasism’ in Slovenia.” Slovene Studies 28, No. 1–2 (2006): 67–78.
• Režek, Mateja. “Vroča jesen 1956: sueška kriza, madžarska vstaja in vloga Jugoslavije.” Annales, Series historia et sociologia 24, No. 4 (2014): 601–14.
• Režek, Mateja. Med resničnostjo in iluzijo: slovenska in jugoslovanska politika v desetletju po sporu z Informbirojem (1948–1958). Ljubljana: Modrijan, 2005.
• Rusinow, Dennison. The Yugoslav Experiment 1948–1974. Berkeley and Los Angeles: University of California Press, 1977.
• Spehnjak, Katarina. “Velika Britanija i ‘slučaj Đilas’ 1954.” In: Spoljna politika Jugoslavije 1950–1961: zbornik radova, edited by Slobodan Selinić, 350–62. Beograd: Institut za noviju istoriju Srbije, 2008.
• Stanić, Veljko. “Unutrašnji emigrant: političke ideje Milovana Đilasa 1954–1989.” Poznańskie Studia Slawistyczne 6 (2014): 213–29.
• Štrbac, Čedomir. “Britanski laburisti u Jugoslaviji 1950.” In: Jugoslovensko-britanski odnosi, edited by Petar Kačavenda, 331–41. Beograd: Institut za savremenu istoriju, 1988.
• Tošić, Desimir. Ko je Milovan Đilas?: disidentstvo 1953–1995. Beograd: Otkrovenje, 2003.
• Unkovski-Korica, Vladimir. “The Yugoslav Communists’ Special Relationship with the British Labour Party 1950–1956.” Cold War History 14, No. 1 (2014): 23–46.
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).
