Samomor kot historični fenomen: uvod v tematski sklop
Ključne besede:
UvodnikPovzetek
Verjetno je le malo reči, ki človeka zaznamujejo močneje kot dejstvo, da je minljiv. Razpetost med življenjem in smrtjo, med erosom in tanatosom, je stara kot človeštvo samo, pri čemer je, ob siceršnjem zelo pogostem tematiziranju umiranja in smrti, samomor vendarle imel prav poseben položaj in je skozi stoletja v različnih kulturnih okoljih imel različne konotacije. Tokratni tematski sklop prinaša študije, ki so nastale v okviru projekta Sin, shame, symptom: suicide and its perceptions in Slovenia (1850–2000) financed by the Slovenian Research and Innovation Agency (research core funding No. J6-3123) in obsegajo čas od druge polovice 19. stoletja do sodobnosti, ko se je samomorilec spremenil iz kriminalca in grešnika v bolnika. V obdobju, ki se je začelo s formalno dekriminalizacijo samomora in je sovpadlo z rojstvom moderne statistike, ki je prvič v zgodovini izračunala statistično preverljive, dokazljive in znotraj določenih okolij konstantne stopnje samomorilnosti, je samomor iz greha, upora proti Stvarniku in kaznivega dejanja postal sprva »najbolj intimno dejanje«, nato pa predvsem odsev kriz in ogledalo razmer v družbi. Samomor je bil dojet kot problem na presečišču svetega in posvetnega, filozofskega, sociološkega in medicinskega, urbanega in ruralnega, z njim pa so se vsak s svojega zornega kota ukvarjali pravniki, zdravniki, sociologi, teologi in še kdo.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2024 Meta Remec
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).