Dojemanje samomora v slovenski družbi od 19. stoletja do 2. svetovne vojne

Avtorji

DOI:

https://doi.org/10.51663/pnz.64.2.07

Ključne besede:

samomor, spol, družbeni razred, 19. stoletje, srednji razred, intelektualci, položaj žrtve

Povzetek

Članek se ukvarja z vprašanjem, kako je slovenska družba dojemala samomor v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja. Posebna pozornost je namenjena vprašanju, kako
so avtobiografski viri obravnavali temo samomora in kako je bila predstavljena v kontekstu čustvenega režima tistega obdobja. Pri tem so v ospredju razlogi ali motivi za samomore, omenjeni v spominih in pismih, žrtve samomorov in način, kako so samomore opisovali njihovi sodobniki, družinski člani ali prijatelji. Kot se je izkazalo, so bili samomori kontekstualizirani na zelo različne načine glede na spol, družbeni razred ali politično pripadnost,
motivi zanje pa so vključevali najrazličnejše razloge.

Literatura

Cankar, Izidor. “Gospodin Franjo.” Dom in svet 27, Nos. 3–4 (1914): 126–127.

Göstl, Fran. “Bežkova bolezen in smrt.” Popotnik 41, No. 12 (1920): 263–264.

Govor brata Vladimira Ravnihara. Sokolski glasnik 3, Nos. 5/6 (1921): 184–186.

Gradnik, Alojz. Zbrano delo. Peta knjiga. Ljubljana: Litera, 2008.

Jeraj Hribar, Vida. Večerna sonata. Spomini z Dunaja, Pariza in Ljubljane 1902–1933. Ljubljana, Založba Mladinska knjiga, 1992.

Kmet, Marija. Moja pota. Groblje: Misijonske tiskarne, 1933.

Kopač, Josip. “O preteklih dneh.” Pod lipo 2, No. 2 (1925): 29-30.

Kuttelwascher, Hans. “Selbstmord und Selbstmordstatistik in Österreich.” Statistische Monatsschrift 17 (1912): 267–351.

Lokar, Anica. Od Anice do Ane Antonovne. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga, 2002.

Mihurko, Katja, Primož Mlačnik and Ivana Zajc (eds.) Ljubim lepa pisma. Dopisovanje avtoric slovenske moderne. Nova Gorica: Založba Univerza v Novi Gorici, 2024.

Mikuš, A. “Nekaj spominov na prijatelja Bežka.” Popotnik 41, No. 12 (1920): 210–212.

Moravec, Dušan. Pisma Frana Govekarja. Druga knjiga. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1982.

Mrvoš. “Dr. Ivan Oražen.” Sokolski glasnik 3, Nos. 5/6 (1921): 162–166.

Nučič, Hinko. Igralčeva kronika. Ljubljana: Knjižnica mestnega gledališča, 1960.

P.H. “Zofka Kveder-Demetrovićeva.” Ženski svet 4, (1926): 400–401.

Trdina, Janez. Zbrana dela. Tretja knjiga. Ljubljana: DZS, 1951.

Ušeničnik, Aleš. “Samomor.” Čas 2, No. 6 (1908): 295–297.

Veble, Andrej. “Dijaštvo in socialno delo.” Čas 4, Nos. 1–2 (1910): 68–78.

Vošnjak, Josip. Spomini. Ljubljana: Slovenska matica, 1982.

Žorga, Marcel. Most. Ljubljana: Slovenske železnice, 2015.

Periodicals

“Samomori med omladino.” Slovenski narod, 13 February 1926.

“Tomšičev pogreb,” Slovenski narod, 1 June 1861.

“Zagovor samomora in umora iz ljubezni do bližnjega,” Slovenski narod, 8 October 1904.

IC, “Ivan Štefe.” Slovenec, 8 February 1919.

Miran Hladnik, “Z romanom po strankarskem nasprotniku. ” Retrieved 1 February 2024, https://slov.si/mh/malovrh2.html.

Oražnov dijaški dom. Zvonka Zupanič Slavec, “Dr. Ivan Oražen. ” Retrieved 31 January 2024, https://www.orazen.net/dr-ivan-orazen/.

Slovenska biografija. “Ivan Štefe.” Retrieved 8 July 2023. Štefe, Ivan (1875–1919) – Slovenska biografija (slovenska-biografija.si).

Prenosi

Objavljeno

2024-10-09

Številka

Letn. 64 Št. 2 (2024): Izzivi zemljiškoposestnih reform in finančna vključenost kmetov / Samomor kot historični fenomen: uvod v tematski sklop

Rubrika

Razprave

Licenca

Avtorske pravice (c) 2024 Irena Selišnik

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.

Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:

  • Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
  • Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).