»Konkurzi, samomor, žalosten je pogled na trgovsko polje.« Gospodarski polom kot vzrok za samomor na Slovenskem pod Avstro-Ogrsko in prvo Jugoslavijo

Avtorji

DOI:

https://doi.org/10.51663/pnz.63.1.02

Ključne besede:

samomor, stečaj, stigma, gospodarska kriza, Avstro-Ogrska, Kraljevina SHS/Jugoslavija

Povzetek

Materialna preskrbljenost sodi med temeljne pogoje človekove eksistence, zato lahko njena odsotnost povzroči številne težave, spremlja pa jo tudi družbena stigma, ki je bila v preteklosti močnejša kot danes. Težek položaj lahko pripelje do samomora. Na Slovenskem so bili samomori trgovcev in podjetnikov pojav, znan že v 19. stoletju, še več pa je bilo samomorov oseb, ki so se zgolj znašle v finančnih težavah ali ki so živele v revščini. Točna statistika o številu slovenskih samomorov zaradi ekonomskih vzrokov ni dosegljiva, tako da je osrednji vir za raziskavo tega vprašanja časopisje, ki pa je bilo pri poročanju o samomorih nenatančno, senzacionalistično in pri psihološkem opisovanju pokojnikov amatersko, sčasoma pa so postajali opisi samomorov in poškodb tudi vse nazornejši. V obdobju Avstro-Ogrske in Kraljevine SHS ter Kraljevine Jugoslavije je izbruhnilo nekaj gospodarskih afer, ki so se končale tudi s samomorom, o čemer je tisk obširno poročal. Samomori zaradi gospodarskih vzrokov so porasli zlasti v času neugodnih gospodarskih razmer, kot so kriza ob dunajskem borznem zlomu leta 1873, denarna kriza pred prvo svetovno vojno, deflacijska kriza sredi 20. let in velika gospodarska kriza v 30. letih.

Biografija avtorja

  • Ivan Smiljanić, Inštitut za novejšo zgodovino

    Ivan Smiljanić je leta 2016 diplomiral iz zgodovine in rusistike na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, leta 2019 pa je na isti univerzi magistriral iz zgodovine. Istega leta je postal mladi raziskovalec na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani, kjer pripravlja disertacijo na temo zgodovine stečajev na Slovenskem med letoma 1868 in 1941. Članke o spomenikih, javnem spominu in gospodarski zgodovini objavlja v slovenskih zgodovinopisnih revijah (Zgodovinski časopis, Kronika, Prispevki za novejšo zgodovino, Retrospektive, Slovenski zgodovinski magazin). Je soavtor stripa Črni plamen: požig Narodnega doma v Trstu, ki je izšel leta 2020 pri ZRC SAZU, kasneje pa tudi v italijanskem in nemškem prevodu. Leta 2021 je Založba INZ pod naslovom Lovorovi gozdovi in krompir: Prešernov kult v socializmu izdala predelano knjižno različico njegovega magistrskega dela.

Literatura

Arendt, Florian. »Assessing responsible reporting on suicide in the nineteenth century: evidence for a high quantity of low-quality news.« Death Studies 45, št. 4 (2021): 305–12. DOI: 10.1080/07481187.2019.1626952.

Arendt, Florian. »Reporting on suicide between 1819 and 1944: suicide rates, the press, and possible long-term Werther effects in Austria.« Crisis: The Journal of Crisis Interventionand Suicide Prevention 39, št. 5 (2018): 344–52. DOI: 10.1027/0227-5910/a000507.

Cerar, Anton – Danilo. Spomini. Ljubljana: samozaložba, 1930.

Cvetković-Đorđević, Valentina. »Stečaj u rimskom pravu.« V: Nebojša Šarkić, Vuk Radović, Gordana Ajnšpiler Popović in Vladimir Čolović, ur. Vek i po regulisanja stečaja u Srbiji, 9–21. Beograd: Institut za uporedno pravo, 2019.

Di Martino, Paolo. »The historical evolution of bankruptcy law in England, the US and Italy up to 1939: determinants of institutional change and structural differences.« V: Karl Gratzer in Dieter Stiefel, ur. History of Insolvency and Bankruptcy from an International Perspective, 263–79. Huddinge: Södertörns högskola, 2008.

Durkheim, Émile. Suicide, a Study in Sociology. New York: The Free Press, 1979.

Efrat, Rafael. »Bankruptcy stigma: plausible causes for shifting norms.« Emory Bankruptcy Development Journal 22, št. 2 (2006): 481–519.

Efrat, Rafael. »The evolution of bankruptcy stigma.« Theoretical Inquiries in Law 7, št. 2 (2006): 365–93.

Erikson, Kai T. »Notes on the Sociology of Deviance.« Social Problems 9, št. 4 (1962): 307–14.

Fornasari di Verce, Ettore. »Suicidi e fallimenti: note intorno alla ricerca delle cause nella statistica morale.« Giornale degli Economisti 14, št. 8 (1897): 62–71.

Goffman, Erving. Stigma: Notes on the Management of Spoiled Identity. Englewood Cliffs: Prentice Hall, 1963.

Graeber, David. Dolg: prvih 5000 let dolžništva. Ljubljana: Založba /*cf., 2014.

Heilbron, Nicole, Joseph C. Franklin, John D. Guerry in Mitchell J. Prinstein. »Social and ecological approaches to understanding soicidal behaviors and nonsuicidal self-injury.« V: Matthew K. Nock, ur. The Oxford Handbook of Suicide and Self-Injury, 206–34. Oxford, New York: Oxford University Press, 2014. DOI: 10.1093/oxfordhb/9780195388565.013.0012.

Kidger, Judi, David Gunnell, Jeffrey G. Jarvik, Karen A. Overstreet in William Hollingworth. »The association between bankruptcy and hospital-presenting attempted suicide: a record linkage study.« Suicide and Life-Threatening Behavior 41, št. 6 (2011): 676–84. DOI: 10.1111/j.1943-278X.2011.00063.x.

Kresal, France. »Stečajna politika v Sloveniji do druge svetovne vojne.« Prispevki za novejšo zgodovino 43, št. 1 (2003): 37–50.

Kristan, Maja. »Samomori, pogrešani, umrli.« V: Katja Vodopivec, ur. Deviacije na Slovenskem pred sto leti, 283–95. Ljubljana: RSS, 1987.

Lazarević, Žarko in Jože Prinčič. Zgodovina slovenskega bančništva. Ljubljana: Združenje bank Slovenije, 2000.

Lester, David in Bijou Yang. The Economy and Suicide: Economic Perspectives on Suicide. Commack: Nova Science Publishers, 1997.

Martin, Nathalie. »The role of history and culture in developing bankruptcy and insolvency systems: the perils of legal transplantation.« Boston College International and Comparative Law Review 28, št. 1 (2005): 1–77.

McIntyre, Lisa J. »A sociological perspective on bankruptcy.« Indiana Law Journal 65, št. 1 (1989): 123–39.

Milčinski, Lev. Samomor in Slovenci. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1985.

Mols, Yvana L. B. H. »Bankruptcy stigma and vulnerability: questioning autonomy and structuring resilience.« Emory Bankruptcy Developments Journal 29, št. 1 (2012): 289–331.

Muehlenkamp, Jennifer J. »Distinguishing between suicidal and nonsuicidal self-injury.« V: Matthew K. Nock, ur. The Oxford Handbook of Suicide and Self-Injury, 23–46. Oxford, New York: Oxford University Press, 2014. DOI: 10.1093/oxfordhb/9780195388565.013.0005.

Ogrizek, Emica. Stečaji in prisilne poravnave izven stečaja v gradivu Okrožnega sodišča Maribor 1898–1941. Maribor: Pokrajinski arhiv, 2008.

Ortmayr, Norbert. »Selbstmord in Österreich 1819–1988.« Zeitgeschichte 17, št. 5 (1990): 209–25.

Pančur, Andrej. »Nastop delniških bank.« V: Janez Cvirn, ur. Slovenska kronika XIX. stoletja: 1861–1883, 174–76. Ljubljana: Nova revija, 2003.

Pereira dos Santos, João, Mariana Tavares in Pedro Pita Barros. »More than just numbers: suicide rates and the economic cycle in Portugal (1910–2013).« SSM – Population Health 2 (2016): 14–23. DOI: 10.1016/j.ssmph.2015.11.004.

Puffer, Phyllis. »Durkheim did not say 'normlessness': the concept of anomic suicide for introductory sociology courses.« Journal of Rural Social Sciences 24, št. 1 (2009): 200–22.

Radojičić, Spasoje. Prinudno poravnanje u stečaju. Beograd: Izdavačka knjižarnica Gece Kona, 1923.

Radošević, Milan. »'Umorni od života': samoubojstva u Istarskoj provinciji za talijanske uprave između dva svjetska rata.« Problemi sjevernog Jadrana 16 (2017): 79–102. DOI: 10.21857/90836cwnzy.

Rehm, Philipp. Risk Inequality and Welfare States: Social Policy Preferences, Development, and Dynamics. New York: Cambridge University Press, 2017. DOI: 10.1017/CBO9781316257777.

Singh, B. Krishna, J. Sherwood Williams in Brenda J. Ryther. »Public approval of suicide: a situational analysis.« Suicide and Life Threatening Behavior 16, št. 4 (1986): 409–18.

Smith, Adam. Bogastvo narodov: raziskava o naravi in vzrokih bogastva narodov. Ljubljana: Studia humanitatis, 2010.

Sousa, Michael D. »Bankruptcy stigma: a socio-legal study.« American Bankruptcy Law Journal 87, št. 4 (2013): 435–82.

Studen, Andrej. »Ženski polom pred sodnijo v Ljubljani.« V: Janez Cvirn, ur. Slovenska kronika XIX. stoletja: 1861–1883, 271–72. Ljubljana: Nova revija, 2003.

Štajner, Rikard. Kriza: anatomija sodobnih kriz in ena izmed teorij kriz v neoimperialistični fazi razvoja kapitalizma. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1976.

Štepec, Marko. »Odnos slovenskega časopisja do zločina.« V: Katja Vodopivec, ur. Deviacije na Slovenskem pred sto leti, 58–71. Ljubljana: RSS, 1987.

Thorne, Deborah in Leon Anderson. »Managing the stigma of personal bankruptcy.« Sociological Focus 39, št. 2 (2006): 77–97. DOI: 10.1080/00380237.2006.10571278.

Trunk, Jurij. Bodi svoje sreče kovač! Nauki za vsakdanje življenje. Celovec: Družba sv. Mohorja, 1904.

Turunen, Elina in Heikki Hiilamo. »Health effects of indebtedness: a systematic review.« BMC Public Health 14 (2014): 489–96. DOI: 10.1186/1471-2458-14-489.

Viren, Matti. »Suicide and business cycles: new empirical evidence.« Applied Economics Letters 12, št. 14 (2005): 887–91. DOI: 10.1080/13504850500359411.

Vodopivec, Nina. Tu se ne bo nikoli več šivalo: doživljanje izgube dela in propada tovarne. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2021.

Vodopivec, Peter. »Velika gospodarska kriza leta 1873 in Slovenci.« Prispevki za novejšo zgodovino 39, št. 2 (1999): 25–38.

Vošnjak, Josip. Spomini. Drugi zvezek: tretji del od 1868. do 1873. l. Ljubljana: Slovenska matica, 1906.

Weyerer, Siegfried in Andreas Wiedenmann. »Economic factors and the rates of suicide in Germany between 1881 and 1989.« Psyhological Reports 76 (1995): 1331–41. DOI: 10.2466/pr0.1995.76.3c.1331.

Zajc, Marko in Janez Polajnar. Naši in vaši: iz zgodovine slovenskega časopisnega diskurza v 19. in začetku 20. stoletja. Ljubljana: Mirovni inštitut, 2012.

Prenosi

Objavljeno

2023-05-03

Številka

Letn. 63 Št. 1 (2023)

Rubrika

Razprave

Licenca

Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:

  • Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
  • Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).

Najbolj brani prispevki istega avtorja(jev)