Kratka predstavitev planinskega društva Deutscher und Oesterreichischer Alpenverein (DuOeAV)
DOI:
https://doi.org/10.51663/pnz.63.1.04Ključne besede:
zgodovina, 19. stoletje, organizirano planinstvo, Deutscher und Oesterreichischer Alpenverein (DuOAV)Povzetek
Prispevek želi predstaviti ozadje nastanka Nemško avstrijskega planinskega društva (Deutscher und oesterreichischer Alpenverein- DuOeAV) ter na kratko tudi njegov ustroj. S podružnicami je združenje ne le pokrilo velik del današnjega evropskega prostora, s podružnicama v Angliji in Egiptu ga je tudi močno preseglo. Priključitev Avstrije k Nemčiji je povzročilo preimenovanje društva v Nemško planinsko društvo (Deutscher Alpenverein), kar je pomenilo začetek njegovega konca in dokončen prelom v njegovem ustroji in usmeritvi. Društvo, ki je nastalo iz želje, da bi vpeti svet širšega alpskega prostora čimbolj približalo ljudem, je namreč vsaj do prve svetovne vojne na prvo mesto postavljalo alpsko stvar. Politična stvarnost prostora njegovega delovanja pa ga v tem oziru seveda ni mogla pustiti nedotaknjenega.
Literatura
Literatura
Ball, John. The Alpine Guide, Central Alps. London: Longmans, Green & Co, 1866.
Bendler, Gebhard, »ˈby fair meansˈ Wie sollen Routen erschlossen werden?« DAV, ÖAV und AVS, Hoch hinaus! Wege und Hütten in den Alpen. Köln, Weimar, Wien: Böhlau Verlag, 2016, 309-347.
Benedičič, Lačen Irena, Mugerli, Marko, Torkar Tahir, Zdenka, Vilman, Vladimir. Gozdovi Kranjske industrijske družbe. Jesenice: Gornjesavski muzej Jesenice, 2014.
Bömches Friedrich (ur.). Bericht über die Weltausstellung im Jahre 1873. Selbstverlag der Küstenländischen Ausstellungs-Commission. Triest: Buchdruckerei des Österreichisch-Ungarischen Lloyd, 1874.
Bruckmüller, Ernst. Sozialgeschichte Österreichs. Wien, München: Böhlau Verlag Wien, 2001.
Der Deutsche und Oesterreichische Alpenverein. Ein Blick auf seine Ziele und bisherige Leistungen. Graz: Verlag von Leuschner und Lubensky, k . k. Univerſitäts – Buchhandlung, 1879.
Der österreichischen Alpenverein und die Sektion Austria 1862-1912. Wien: Verlag der Sektion ˈAustriaˈ, 1912.
Drobesch, Werner. »Deutscher Schulverein. njegova ideologija, notranja struktura in delovanje s posebnim ozirom na Slovenijo,« v: Zgodovinski časopis, 46 (1992): 187-196.
DuOeAV, Section Austria. Der Österreichische Alpenverein und die Sektion Austria des Deutschen u. Österreichischen Alpenvereins 1862-1912. Wien: Verlag der Sektion Austria, 1912.
Emmer, Johannes. Verfassung und Verwaltung des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins. Berlin: Verlag des DuOeAV, 1892.
Emmer, Johannes. »Beiträge zur Geschichte des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, Ausgaben der Sektion bis Ende 1893,« Zeitschrift des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins, 1894, 382-387.
Fenzl, Eduard. »Erste (constituirende) Versammlung - Eröffnungsrede,« Paul Grohmann et.al, Verhandlungen des oesterreichischen Alpenvereins. Wien: Wilhelm Braumüller, zv. 1 (1864): 14-20.
Festschrift zur Feier des zwanzigjährigen Bestehens seit der Neugründung im Jahre 1881. Laibach: Selbstverl. der Section Krain des deutschen und österreichischen Alpenvereines. Laibach: Ig. V. Kleinmayr & Bamberg, 1901.
Frank, Martell. Die Cholera-Epidemie in München in dem Jahre 1873/74: nach amtlichen Quellen dargestellt. München: Literarisch-artistische Anstalt (Th. Riedel), 1875.
Gidl, Anneliese. Alpenverein. Die Städter entdecken die Alpen. Köln Weimar: Böhlau Verlag Wien, 2007.
Granda, Stane. »Kranjska hranilnica« Slovenska kronika XIX. stoletja., zv. 1: 1800-1860 (2001): 146.
Granda, Stane. »Viri akumulacije kapitala na Slovenskem v 19. stoletju.« V: Prispevki za novejšo zgodovino 34 (1994): 20-22.
Hribar, Ivan. Kranjska hranilnica. V Ljubljani: Narodna Tiskarna, 1909.
Mikša, Peter in Ajlec, Kornelija. Slovensko planinstvo. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije, 2011.
Oesterreichische Nationalbank, Oesterreichische Geldgeschichte. Vom Mittelalter bis Euro. Wien: Geldmuseum der Oesterreichischen Nationalbank, 2000.
Pančur, Andrej. »Kranjska industrijska družba,« Slovenski veliki leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga Založba, zv. 2 (2003-2005): 356.
Peternel, Marija Mojca. »Prvi koraki pri organiziranju vodniškega poklica.« V: Prispevki za novejšo zgodovino 60 (2020): 24-38.
Rizzoli, Alojz. »Iz mojih spominov,« Tovarniški vestnik, 15. 8. 1937, št. 16-17, 4.
Tiefenhalter, Helmut. »Wandern und Wanderwege in der Anfangszeit des Voralerberger Fremdenverkehrs.« Sonderdruck aus Montfort, Vierteljahrsschrift für Geschichte und Gegenwart Vorarlbergs, 55 (2003): 44-48.
Vasilij Melik. »Nekaj o cenah, plačah in kulturi v predmarčni dobi.« V: Zgodovina denarstva in bančništva na Slovenskem Zgodovina denarstva in bančništva na Slovenskem: posvetovanje ob štiridesetletnici Denarnega zavoda Slovenije, ur. Peter Kos et al. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev, 1987, 37-42.
Vinko Rajšp. »Slovenski protestantizem, uraška tiskarna in cene,« v: Zgodovina denarstva in bančništva na Slovenskem Zgodovina denarstva in bančništva na Slovenskem: posvetovanje ob štiridesetletnici Denarnega zavoda Slovenije, Ljubljana, 11. in 12. decembra 1984, ur. Peter Kos et al. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev, 1987, 33-36.
Vodopivec, Peter. »Velika gospodarska kriza 1873 in Slovenci.« V: Prispevki za novejšo zgodovino 39 (1999): 25-38.
Vovko, Andrej. »Delovanje društva Südmark na slovenskem Štajerskem do leta 1914.« V: Zbornik Janka Pleterskega (ur. Otto Luthar in Jurij Perovšek), Ljubljana: ZRC SAZU, 2003, 230-251.
Wurzbach, von Constantin. »Fenzl, Eduard,« Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich. Wien: L. C. Zamarski, C. Dittmarsch & Comp, zv. 4 (1858): 179-181.
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).