Rudolf Kirbisch – kavarnar in gorohodec (1854–1901)
DOI:
https://doi.org/10.51663/pnz.64.1.14Ključne besede:
zgodovina 19. stoletja, Nemško in avstrijsko planinsko društvo (Deutscher und Oesterreichischer Alpenverein DuOeAV), časopisiPovzetek
V središču pričujočega prispevka so družbene aktivnosti v Gradcu rojenega Rudolfa Kirbischa, ki je s svojim delovanjem sooblikoval življenje v Ljubljani konec 19. stoletja. Predvsem na podlagi časopisnih virov smo poskušali konstruirati delovanje njegove slaščičarne na Kongresnem trgu in njegovo delo v Nemškem in avstrijskem planinskem društvu (Deutscher und Oesterreichischer Alpenverein DuOeAV), v katerem je aktivno sodeloval do svoje smrti.
Literatura
Baumbach, Rudolf. Zlatorog – eine Alpensage. Leipzig: A.G. Liebeskind, 1896.
Bebber, Wilhelm Jacob Van. Katechismus der Meteorologie. Leipzig: Verlagsbuchhandlung J. J. Weber, 1893.
Brglez, Alja. Gostilne na Kongresnem trgu v Ljubljani. Monitor 13, št. 2 (2011): 183–203.
Czoernig von Czernhausen Karl von. Die deutsche Sprachinsel Sauris in Friaul. Separat-Abdruck aus der Zeitschrift des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins. München, 1881.
Festschrift zur Feier des zwanzigjährigen Bestehens seit der Neugründung im Jahre 1881. Laibach: Selbstverl. der Section Krain des deutschen und österreichischen Alpenvereines, (in Laibach: Ig. V. Kleinmayr & Bamberg), 1901.
Gedenkblatt des Laibacher Bicycle Club, aus Anlass des Feiers seines fünfjährigen Jubileums. Laibach: Buchdruckerei R. Millitz, 1890.
Granda, Stane. Graška Slovenija1848/1849. Zgodovinski časopis 28, št. 1/2 (1974): 45–84.
Kuret, Primož. Kronika Ljubljanske filharmonične družbe 1899/1907. Muzikološki zbornik 51, št. 1 (2015): 115–28.
Kuret, Primož. Ljubljanska filharmonična družba: 1794–1919: kronika ljubljanskega glasbenega življenja v stoletju meščanov in revolucij. Ljubljana: Nova revija, 2006.
Mihelič, Breda. Kongresni trg z Zvezdo – spomenik urbane umetnosti zgodnjega 19. stoletja. Ljubljana: [Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo], 2001.
Ovsec, Damjan. Spremna beseda«. V: Boris Kuhar. Dobra meščanska kuhinja. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2007.
Peternel, Marija Mojca. »Ljubiteljem kranjskih Alp!«: kranjska podružnica Nemškega in avstrijskega planinskega društva. Ljubljana: Založba Univerze, 2023.
Plachki, Dr. August. Die Deutschen in Untersteiermark. Geschichte und Schicksal des steirischen Unterlandes. Graz: Verlag der Alpenland-Buchhandlung Südmark, 1928.
Scopoli, Joannis Antonii. Flora Carniolica V1: Exhibens Plantas Carnioliae Indigenas. Bibliopolae Vindobonensis: Impensis Ioannis Pauli Krauss, 1772.
Urbas, Viljem. Die oro- und hydrographischen Verhältnisse Krain's: Vortrag, gehalten in der Section Küstenland am 19. Januar 1874. München: s. n., 1874.
Valenčič, Vlado. Oblikovanje Ljubljane v prvi polovici 19. stoletja. Kronika 14, št. 3 (1966): 141–52.
Valenčič, Vlado. Zgodovina ljubljanskih uličnih imen. Ljubljana: Partizanska knjiga, Zgodovinski arhiv Ljubljana, 1989.
Voss, Wilhelm. Versuch einer Geschichte der Botanik in Krain (1774 bis 1883). Laibach: Buchdruckerei von Ig. V. Kleinmayer & Fed. Bamberg, 1884.
Vovko, Andrej. Članstvo Slovenske matice v Ljubljani do prve svetovne vojne. V: Otorepčev zbornik, 447–64. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005.
Vrhovnik, Ivan. Gostilne v stari Ljubljani: popravljeni in pomnoženi ponatis iz Jutra 1926. München: Trofenik, 1977.
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2024 Marija Mojca Peternel
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).
