»Prišli smo tako daleč, da se upnik bolj boji stečaja kot dolžnik.«
Delovanje ljubljanskega in zagrebškega društva za zaščito upnikov med obema vojnama
DOI:
https://doi.org/10.51663/pnz.62.2.04Ključne besede:
Jugoslovansko društvo za zaščito upnikov, Društvo industrijcev in veletrgovcev, upniško društvo, stečaj, prisilna poravnavaPovzetek
V prispevku je predstavljeno delovanje Jugoslovanskega društva za zaščito upnikov v Zagrebu in Društva industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani med obema vojnama. Društvi sta bili aktivni na področju zaščite interesov upnikov v jugoslovanskem gospodarstvu ter si prizadevali, da svojim članom od dolžnikov povrneta kar največji možni delež terjatev. Zastavljene cilje sta izpolnjevali z delom v več oddelkih, specializiranih za posamezne aspekte insolvenc, od arhiviranja dokumentacije do nudenja pravne pomoči upnikom. Povezovali sta se z drugimi podobnimi društvi v državi in tujini. Angažirali sta se tudi politično in si prizadevali za modernizacijo jugoslovanske gospodarske zakonodaje, zlasti na področju stečajev in prisilnih poravnav. Društvi sta delovali še med drugo svetovno vojno, vendar sta bili kmalu ukinjeni.
Literatura
III. kongres trgovcev Kraljevine Jugoslavije v Ljubljani, dne 11. in 12. junija 1938. Ljubljana: s.n., s.d.
Berend, Ivan. Gospodarska zgodovina Evrope v 20. stoletju. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU in Modrijan, 2013.
Bilandžić, Dušan. Hrvatska moderna povijest. Zagreb: Golden marketing, 1999.
Goldstein, Ivo. Hrvaška zgodovina. Ljubljana: Slovenska matica, 2008.
Goršić, Franja. Komentar stečajnog zakona, zakona o prinudnom poravnanju van stečaja, zakona o uvođenju u život oba zakona, i zakona o pobijanju pravnih dela izvan stečaja. Beograd: Izdavačko i knjižarsko preduzeće Geca Kon A. D., 1934.
Kobe-Arzenšek, Katarina. »Oris Vidmarjeve tovarne dežnikov in nogavic v Ljubljani.« Kronika 20, št. 1 (1972): 27–33.
Kolar-Dimitrijević, Mira. »O osnutku i radu Zagrebačke burze do 1945. godine.« Radovi 28 (1995): 190–211.
Kresal, France. »Gospodarska kriza 1929–1933.« V: Neven Borak in Žarko Lazarević, ur. Gospodarske krize in Slovenci, 77–95. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino in Zveza ekonomistov Slovenije, 1999.
Lazarevič, Žarko. Kmečki dolgovi na Slovenskem. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, 1994.
Lazarević, Žarko. Plasti prostora in časa: iz gospodarske zgodovine Slovenije prve polovice 20. stoletja. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2009.
Lazarević, Žarko. »Velika gospodarska kriza in Slovenci.« V: Metka Kastelic, ur. Pogled v zgodovino slovenskega podjetništva, 121–38. Vrhnika: Razum, 1998.
Lazarević, Žarko in Jože Prinčič. Zgodovina slovenskega bančništva. Ljubljana: Združenje bank Slovenije, 2000.
Mikuž, Metod. Oris zgodovine Slovencev v stari Jugoslaviji 1917–1941. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1965.
Mitrović, Velizar J. Stečajno pravo s naročitim osvrtom na srpsko zakonodavstvo. Beograd: Državna štamparija Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca, 1926.
Ogrizek, Emica. Stečaji in prisilne poravnave izven stečaja v gradivu Okrožnega sodišča Maribor 1898–1941. Maribor: Pokrajinski arhiv, 2008.
Počivavšek, Marija. En gros & en detail: trgovina v Sloveniji do druge svetovne vojne: trendi, strukture, prakse. Celje: Zgodovinsko društvo, 2012.
Radojičić, Spasoje. Prinudno poravnanje u stečaju. Beograd: G. Kon, 1923.
Sunčič, Mitja. Zgodovina podjetništva na Slovenskem od srede 19. stoletja do druge svetovne vojne. Doktorska disertacija. Ljubljana: samozaložba, 2011.
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).