Položaj Slovencev v Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov
DOI:
https://doi.org/10.51663/pnz.59.2.03Ključne besede:
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, Narodno vijeće SHS v Zagrebu, Narodna vlada SHS v Ljubljani, prva slovenska vlada, Naredba celokupne vlade o prehodni upravi v ozemlju Narodne vlade SHS v Ljubljani, konfederativna državnost SlovenijePovzetek
Stopnja Države Slovencev, Hrvatov in Srbov (Država SHS), oblikovane 29. oktobra 1918, ima v slovenskem narodnem razvoju pomembno mesto, kajti v njej so si Slovenci prvič v novejši zgodovini vladali sami. Dejavnik takega narodnopolitičnega položaja je bila prva slovenska vlada – Narodna vlada SHS v Ljubljani (Narodna vlada). V njej so bili z izjemo za zunanje zadeve združeni vsi najvišji izvršni in upravni organi oblasti. Slovenska samostojnost v Državi SHS je temeljila v obsegu državne oblasti, ki jo je izvajala Narodna vlada. Ta je sprva upoštevala pristojnosti, ki si jih je pridržalo Narodno Vijeće SHS v Zagrebu (Narodno Vijeće), najvišji organ oblasti v Državi SHS (vodenje zunanjih in vojaških zadev, izvrševanje pravice pomilostitve, razveljavljanja zakonov in imenovanje višjih uradnikov). Sčasoma pa je Narodna vlada začela izvajati državno oblast tudi na področjih iz pristojnosti Narodnega Vijeća. To so v državnopravnem pogledu sankcionirali z Naredbo celokupne vlade o prehodni upravi v ozemlju Narodne vlade SHS v Ljubljani, ki jo je sporazumno z Narodnim Vijećem 21. novembra 1918 izdala Narodna vlada. S to Naredbo je Narodno Vijeće pooblastilo Narodno vlado, da upravlja Slovenijo. Tako opredeljeno razmerje med Narodno vlado in Narodnim Vijećem je utemeljilo konfederativno povezanost Slovenije z Državo SHS in v materialnopravnem pogledu njeno konfederativno državnost. Slovensko ozemlje, na katerem je Narodna vlada izvajala efektivno oblast in ga je združila v državnopravno enoto, je glede italijansko zasedbo Trsta, Goriške, Istre in postojnskega okrožja na Kranjskem med 3. in 23. novembrom 1918 ter tedaj še Madžarski pripadajoče Prekmurje obsegalo večino nekdanje vojvodine Kranjske in slovenski del nekdanje vojvodine Štajerske (do razmejitvene črte z Nemško Avstrijo okoli Radgone, Šentilja in Kozjaka), na Koroškem pa ozemlje južno od Zilje in Drave ter velikovški okraj. Z izjemo omenjenega dela Koroške je tvorilo približno dve tretjini današnjega ozemlja Republike Slovenije. Slovenska državnopravna zasebnost, dosežena v Državi SHS, se po njeni združitvi s Kraljevino Srbijo v Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev 1. decembra 1918, ni ohranila.
Literatura
Andrejka, Viktor. »Razvoj vojaštva in vojaški dogodki od prevrata do danes.« V: Slovenci v desetletju 1918–1928: zbornik razprav iz kulturne, gospodarske in politične zgodovine, ur. Josip Mal, 269–95. Ljubljana: Leonova družba, 1928.
Balkovec, Bojan. »Naše prve.« V: Stiplovškov zbornik, ur. Dušan Nećak, 267–76. Ljubljana: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete, 2005.
Balkovec, Bojan. Prva slovenska vlada 1918–1921. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, 1992.
Bergant, Zvonko. Kranjska med dvema Ivanoma: idejno-politično soočenje slovenskega političnega katolicizma in liberalizma na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Ljubljana: Inštitut za globalne politične študije, 2004.
Bergant, Zvonko. Slovenski klasični liberalizem: idejno-politični značaj slovenskega liberalizma v letih 1891–1921. Ljubljana: Nova revija, 2000.
Bizjak, Matjaž. »Vojska Države Slovencev, Hrvatov in Srbov.« Vojaška zgodovina 4, št. 1 (2003): 102–13.
Bizjak, Matjaž. Slovenska vojska 1918–1919 in formiranje Dravske divizijske oblasti: magistrska naloga. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 2001.
Bogataj, Lovro. »Uprava v Sloveniji od prevrata 1918 do izvršitve Vidovdanske ustave.« V: Slovenci v desetletju 1918–1928: zbornik razprav iz kulturne, gospodarske in politične zgodovine, ur. Josip Mal, 373–88. Ljubljana: Leonova družba, 1928.
Brejc, Janko. »Od prevrata do ustave.« V: Slovenci v desetletju 1918–1928: zbornik razprav iz kulturne, gospodarske in politične zgodovine, ur. Josip Mal, 160–214. Ljubljana: Leonova družba, 1928.
Debeljak, Tine. Pot k prvi slovenski vladi: ob 50-letnici osvoboditve. Buenos Aires: Svobodna Slovenija, 1970.
Dolenc, Metod. Pravna zgodovina za slovensko ozemlje: sostavni očrt. Ljubljana: Akademska založba, 1935.
Dolinar, France. Odsotnost slovenske državne misli v prevratu 1918. Buenos Aires: Sij, 1971.
Erjavec, Fran. Slovenci: zemljepisni, zgodovinski, politični, kulturni, gospodarski in socialni pregled. Ljubljana: Jugoslovanska knjigarna, 1923.
Grdina, Igor. »Biografski portret Ivana Tavčarja.« V: Tavčarjev zbornik, ur. Igor Grdina, 7–82. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2015.
Grdina, Igor. Ivan Hribar: »jedini resnični radikalec slovenski«. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2010.
Guštin, Damijan. »Dve antantni vojski v Državi SHS – dva odnosa do zmagovalcev? Varnostne dileme Države SHS.« V: Stiplovškov zbornik, ur. Dušan Nećak, 73–88. Ljubljana: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete, 2005.
Guštin, Damijan. »Oborožene sile Države SHS.« V: Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije: 1848–1992: 1, ur. Jasna Fischer et al., 192–96. Ljubljana: Mladinska knjiga; Inštitut za novejšo zgodovino, 2005.
Hribar, Ivan. Moji spomini: II. del. Ljubljana: Slovenska matica, 1984.
Janković, Dragoslav in Bogdan Krizman, ur. Građa o stvaranju jugoslovenske države: 1. I.–20. XII. 1918: tom II 2. Beograd: Institut društvenih nauka, 1964.
Jegličev dnevnik: znanstvenokritična izdaja, ur. Blaž Otrin in Marija Čipić Rehar. Celje: Celjska Mohorjeva družba; Društvo Mohorjeva družba; Ljubljana: Nadškofijski arhiv, 2015.
Kacin-Wohinz, Milica. Primorski Slovenci pod italijansko zasedbo: 1918–1921. Maribor: Obzorja; Trst: Založništvo tržaškega tiska, 1972.
Kermauner, Dušan. Temeljni problemi primorske politične zgodovine: zlasti v letih 1918–1921, ur. France Klopčič. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1977.
Klopčič, France. Slovenstvo in drugo. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1986.
Koprivica Oštrić, Stanislava. »Konstituiranje Države Slovenaca, Hrvata i Srba 29. listopada 1918. godine.« Časopis za suvremenu povijest 25, št. 1 (1993): 45–71.
Kranjec, Silvo. »Slovenci na poti v Jugoslavijo.« V: Spominski zbornik Slovenije: ob dvajsetletnici Kraljevine Jugoslavije, ur. Jože Lavrič, Josip Mal in France Stele, 218–29. Ljubljana: Jubilej, 1939.
Kristan, Ivan. »Razvoj slovenske državnosti in občine Škofja Loka.« V: 3 obletnice osamosvojitve, ur. Ivan Kristan, 4–16. Škofja Loka: Združenje borcev za vrednote NOB Škofja Loka, 2016.
Krizman, Bogdan. Raspad Austro-Ugarske i stvaranje jugoslavenske države. Zagreb: Školska knjiga, 1977.
Kukovec, [Vekoslav]. Slovenci 1914: referat dr. Kukovca na ljudski univerzi v Celju in Mariboru dne 29. oktobra in 9. novembra 1934. Maribor, Ljudska tiskarna, 1935.
Lončar, Dragotin. Politično življenje Slovencev: od 4. januarja 1797. do 6. januarja 1919. leta. Ljubljana: Slovenska matica, 1921.
Lukan, Walter. Iz »črnožolte kletke narodov« v »zlato svobodo«?: habsburška monarhija in Slovenci v prvi svetovni vojni. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete; Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2014.
Melik, Anton. Slovenija: geografski opis. Ljubljana: Slovenska matica, 1963.
Mikuž, Metod. »1917–1921: Narodni svet.« V: Čepič, Zdenko et al., 603–08. Zgodovina Slovencev. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1979.
Mikuž, Metod. Oris zgodovine Slovencev v stari Jugoslaviji: 1917–1941. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1965.
Milčinski, Fran. Dnevnik 1914–1920, ur. Goran Schmidt [uvodna beseda Breda Slodnjak]. Ljubljana: Slovenska matica, 2000.
Mojega življenja pot: spomini dr. Vladimirja Ravniharja, ur. Janez Cvirn, Vasilij Melik in Dušan Nećak. Ljubljana: Oddelek za zgodovino Filozfske fakultete.
Nećak, Dušan. »Jugoslavija, historična nujnost ali napaka?.« Časopis za zgodovino in narodopisje 65 (30), št. 1 (1994): 67–71.
Perovšek, Jurij, ur. Programi političnih strank, organizacij in združenj na Slovenskem v času Kraljevine SHS: 1918–1929. Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije, 1998.
Perovšek, Jurij. »Misel o Sloveniji in njeno udejanjenje v času od Majniške deklaracije do oblikovanja Države SHS in Narodne vlade SHS v Ljubljani.« Studia Historica Slovenica 18, št. 2 (2018): 421–42.
Perovšek, Jurij. »Oblikovanje slovenske nacionalne države leta 1918.« Prispevki za zgodovino delavskega gibanja 25, št. 1-2 (1985): 49–75.
Perovšek, Jurij. »Slovenska samostojnost v Državi SHS.« V: Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije: 1848–1992: 1, ur. Jasna Fischer et al., 186–90. Ljubljana: Mladinska knjiga; Inštitut za novejšo zgodovino, 2005.
Perovšek, Jurij. »V zaželjeni deželi«: slovenska izkušnja s Kraljevino SHS/Jugoslavijo 1918–1941. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2009.
Perovšek, Jurij. Na poti v moderno: poglavja iz zgodovine evropskega in slovenskega liberalizma 19. in 20. stoletja. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2005.
Perovšek, Jurij. Slovenska osamosvojitev v letu 1918: študija o slovenski državnosti v Državi Slovecev, Hrvatov in Srbov. Ljubljana: Modrijan, 1998.
Perovšek, Jurij. Slovenski prevrat 1918: položaj Slovencev v Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2018.
Pleterski, Janko. »29. oktober.« Glasnik Slovenske matice 13, št. 1 (1989): 31–35.
Pleterski, Janko. »Pomen prve slovenske vlade.« V: Balkovec, Bojan. Prva slovenska vlada 1918–1921. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, 1992 [zadnja platnica].
Pleterski, Janko. Prva odločitev Slovencev za Jugoslavijo: politika na domačih tleh med vojno 1914–1918. Ljubljana: Slovenska matica, 1971.
Prepeluh, Albin. Pripombe k naši prevratni dobi: z zemljevidoma Koroške in Primorja ter s sliko A. Prepeluha. Ljubljana: Založba univerzitetne tiskarne J. Blasnika nasl., d. d., 1938.
Prunk, Janko in Cirila Toplak. Parlamentarna izkušnja Slovencev. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2005.
Prunk, Janko in Marjetka Rangus. Sto let slovenskih političnih strank: 1890–1990. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2014.
Rahten, Andrej. Pozabljeni slovenski premier: politična biografija dr. Janka Brejca: 1869–1934. Celovec: Mohorjeva družba, 2002.
Redlich, Joseph. Austrian war Government. New Haven: Yale University Press; London: Humphrey Milford; Oxford: University Press, 1929.
Repe, Božo. »,Osvobajate nas, hkrati pa nas režete na koščke.’: odnos velikih sil do Slovencev med prvo svetovno vojno in ob njenem koncu.« Studia Historica Slovenica 15, št. 2 (2015): 337–55.
Ribnikar, Peter, ur. Sejni zapisniki Narodne vlade Slovencev, Hrvatov in Srbov v Ljubljani in Deželnih vlad za Slovenijo: 1918–1921: 1. del: od 1. nov. 1918 do 26. feb. 1919. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 1998.
Ribnikar, Peter. »Narodna vlada SHS v Ljubljani in Deželne vlade za Slovenijo 1918–1921.« V: Sejni zapisniki Narodne vlade Slovencev, Hrvatov in Srbov v Ljubljani in Deželnih vlad za Slovenijo: 1918–1921: 1. del: od 1. nov. 1918 do 26. feb. 1919, ur. Peter Ribnikar, 9–50. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 1998.
Seručar, Zdravko. Vojne akcije u Koruškoj 1918/19 godine: kratak pregled. Beograd: Vojnoistoriski institut J. A., 1950.
Šorn, Jože. Slovensko gospodarstvo v poprevratnih letih 1919–1924. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1997.
Stiplovšek, Miroslav. »Narodna vlada Slovencev, Hrvatov in Srbov.« V: Enciklopedija Slovenije: 7, ur. Dušan Voglar in Alenka Dermastia, 307–08. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1993.
Stiplovšek, Miroslav. »Prizadevanja za avtonomijo Slovenije od ustanovitve jugoslovanske države do kraljeve diktature (1918–1929).« Časopis za zgodovino in narodopisje 65 (30), št. 1 (1994): 77– 95.
Stiplovšek, Miroslav. Slovenski parlamentarizem 1927–1929: avtonomistična prizadevanja skupščin ljubljanske in mariborske oblasti za ekonomsko-socialni in prosvetno-kulturni razvoj Slovenije ter za udejanjenje parlamentarizma. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 2000.
Šuklje, Franjo. Iz mojih spominov: III. del. Ljubljana: Jugoslovanska knjigarna, 1929.
Švajncer, Janez J. »Slovenska vojska 1918–1919.« V: Boj za Maribor 1918–1919: spominski zbornik ob sedemdesetletnici bojev za Maribor in severno mejo na slovenskem Štajerskem, ur. Janez. J. Švajncer, 129–70. Maribor: Obzorja, 1988.
Švajncer, Janez J. Slovenska vojska 1918–1919. Ljubljana: Prešernova družba, 1990.
Trstenjak, Dragotin. »Uprava v Sloveniji.« V: Spominski zbornik Slovenije: ob dvajsetletnici Kraljevine Jugoslavije, ur. Jože Lavrič, Josip Mal in France Stele, 109–29. Ljubljana: Jubilej, 1939.
Ude, Lojze. Slovenci in jugoslovanska skupnost. Maribor: Obzorja, 1972.
Vilfan, Sergij. Pravna zgodovina Slovencev. Ljubljana: Slovenska matica, 1996.
Vodopivec, Peter. Od Pohlinove slovnice do samostojne države: slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do konca 20. stoletja. Ljubljana: Modrijan, 2006.
Zečević, Momčilo. Na zgodovinski prelomnici: Slovenci v politiki jugoslovanske države 1918–1929: I. knjiga. Maribor: Obzorja, 1986.
Zečević, Momčilo. Slovenska ljudska stranka in jugoslovansko zedinjenje 1917–1921: od majniške deklaracije do vidovdanske ustave. Maribor: Obzorja, 1977.
Žorž, Grega. »Italijanska zasedba slovenskih krajev v novembru 1918.« Zgodovinski časopis 70, št. 3-4 (2016): 364–80.
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).
