Slovenski komunisti in nacionalno vprašanje v tridesetih letih
Ključne besede:
Komunistična partija Jugoslavije, Komunistična partija Slovenije, revolucija, narodno vprašanje, samoodločba, federacija, 30. leta 20. stoletjaPovzetek
Razčlemba odnosa slovenskih komunistov do nacionalnega vprašanja v tridesetih letih najprej pokaže programsko kontinuiteto z že domišljenimi stališči, ki so jih o tem vprašanju oblikovali komunisti v dvajsetih letih. Pri tem je izstopal Dragotin Gustinčič, ki je leta 1933 v Moskvi dokončal svojo neobjavljeno obširno študijo Das nationale Problem der Slowenen. V njej je podrobno utemeljil pravico slovenskega naroda do samoodločbe in vključitev samostojne slovenske federativne enote v revolucionarno oblikovano državno zvezo, ki bi najbolje ustrezala slovenskim narodno kulturnim in socialno političnim interesom. Narodno samoodločbo in revolucionarno vzpostavitev nove, za Slovence sprejemljive federativne države je zagovarjala tudi mlajša generacija komunistov, ki je delovala v domovini. Njen najvidnejši teoretični in politični predstavnik Edvard Kardelj je njihove poglede na nacionalni problem podrobno osmislil v študiji Razvoj slovenskega narodnega vprašanja (1939). Gustinčičeva in Kardeljeva študija razen v načelnih narodno političnih zahtevah (samoodločba, federacija) nimata stičnih točk in predstavljata dve samostojni poglobitvi v slovenski nacionalni problem. Federativni nacionalni program, ki so ga slovenski komunisti zagovarjali v dvajsetih in tridesetih letih, je pomembno prispeval, da se je Komunistična partija Slovenije (ustanovljena leta 1937) skladno s svojo revolucionarno strategijo in taktiko v letih 1941-1945 uveljavila kot vodilna narodna politična sila in po drugi svetovni vojni prevzela oblast.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).
