Unitaristični in centralistični značaj vidovdanske ustave

Avtorji

  • Jurij Perovšek Inštitut za novejšo zgodovino, Kongresni trg 1, SI-1000 Ljubljana

Ključne besede:

Kraljevina SHS, vidovdanska ustava, centralizem, unitarizem

Povzetek

V razpravi obravnava avtor doslej posebej še ne obravnavano vprašanje unitarističnega in centralističnega državnopravnega značaja vidovdanske ustave, sprejete 28. junija 1921. Ta ustava, ki je utemeljila unitarnocentralistični značaj Kraljevine SHS, je Slovence in druge jugoslovanske narode v formalnopravnem pogledu izbrisala kot nacionalne entitete ter jih kot izmišljeno (jugoslovansko) nacionalno enoto vpenjala v strogo centralistični jugoslovanski državni sistem. Avtor opozarja, da so se Slovenci na unitarizem in centralizem vidovdanske ustave že leta 1923 odzvali z večinsko slovensko narodno opredelitvijo za avtonomistično- federalistični nacionalni program, pri katerem so nato vztrajali vse do konca prve jugoslovanske države.

Prenosi

Objavljeno

1993-01-01

Številka

Rubrika

Razprave