Sprememba kulturnopolitične usmeritve po informbirojevskem sporu

Avtorji

  • Aleš Gabrič Inštitut za novejšo zgodovino

Ključne besede:

Jugoslavija, komunistična partija, informbirojski spor, kultura, kulturna politika, Agitprop, cenzura

Povzetek

Jugoslovanska oblast je po letu 1945 posnemala tudi sovjetsko kulturnopolitično usmeritev, kar pa je v kulturno razviti in tradicionalno zahodnim vplivom odprti Sloveniji pustilo slabe rezultate. Do spreminjanja kulturne politike je prišlo leto dni po izbruhu spora med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, ko se je začela Jugoslavija vnovič odpirati zahodnemu svetu. Simbolni preobrat je prineslo leto 1952, ko se je združenje jugoslovanskih književnikov formalno odreklo tendencam socialističnega realizma in ko je Partija ukinila svoj agitprop, razširjen cenzurni aparat, ki je bil podvajanje oblastnih organov. Sprva so bile spremembe večinoma še rezultat dela oblasti, na začetku petdesetih let pa so se uveljavljale tudi tendence, ki so nasprotovale monopolu Komunistične partije v kulturi. Obračun z Milovanom Đilasom leta 1954 pa je pokazal, da oblast ne bo dovolila povsem sproščenega kulturnega ustvarjanja.

Prenosi

Objavljeno

1998-01-01

Številka

Letn. 38 Št. 1-2 (1998)

Rubrika

Razprave

Licenca

Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:

  • Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
  • Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).