Moč in nemoč ideje in politike ljudske fronte

Avtorji

  • Peter Vodopivec Inštitut za novejšo zgodovino, Kongresni trg 1, SI-1000 Ljubljana

Ključne besede:

ljudska fronta, Kominterna, komunisti, socialisti, protifašizem, Slovenija

Povzetek

Gesla o ljudski fronti so bila rezultat novega političnega 'kurza' po VII. kongresu Kominterne leta 1935. Ljudskofrontna zavezništva - rezultat nove usmeritve komunistične internacionale - so bila vse od začetka zelo krhka. Socialisti so bili do komunistov zaradi negativnih izkušenj iz let 1928-1935 še naprej nezaupljivi in so sodelovanje z njimi v večini zahodnoevropskih držav tudi po spremembi politike Kominterne zavračali. Komunisti so sicer prisegali na novo nastale 'protifašistične zveze', vendar so v svoji politiki pregmatično sledili le sovjetskim in svojim interesom. 'Ljudskofrontne zveze' so bile, tam kjer je do njih prišlo, zelo heterogene in kot take niso bile sposobne razrešiti perečih socialnih, gospodarskih in političnih problemov. Avtor opozarja na neuspešne poskuse 'ljudskih front' v Španiji in Franciji, da bi zagotovile trajnejše socialno in politično ravnotežje, hkrati pa ugotavlja, da niso bila 'ljudskofrontna' povezovanja v Sloveniji nič bolj uspešna, saj so bila kratkotrajna in so zajela le del narodnoobrambno in protifašistično razpoloženega slovenskega prebivalstva.

Prenosi

Objavljeno

2001-01-01

Številka

Letn. 41 Št. 2 (2001): Slovenci in leto 1941: Znanstveni posvet Šestdeset let od začetka druge svetovne vojne na Slovenskem Ljubljana, 11.-12. april 2001

Rubrika

Razprave

Licenca

Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:

  • Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
  • Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).

Najbolj brani prispevki istega avtorja(jev)

<< < 1 2 3