O Gosarjevi kritiki parlamentarne demokracije
Ključne besede:
demokracija, parlament, kriza parlamentarizma, družba, gospodarstvo, avtonomija - samouprava, Andrej GosarPovzetek
Avtor predstavlja razmišljanje dr. Andreja Gosarja o krizi moderne demokracije, objavljeno leta 1926 v katoliški reviji Čas. To je sicer že vzbudilo pozornost družboslovcev in zgodovinarjev, vendar še ni bilo deležno natančnejše obravnave. Gosar se je v razpravi opazno oddaljil od prevladujočih katoliških gledanj na demokratična gibanja in parlamentarno demokracijo, saj je ugotavljal, da so bile demokratične ideje trajne pridobitve brez prave alternative, modernemu parlamentarizmu pa zameril predvsem reduciranje državljanske enakopravnosti na politično plat, ki je ob naglem gospodarskem razvoju privedlo do neskladja "demokratičnega parlamenta" z družbeno strukturo. Po Gosarju bi bilo treba zato "demokratično idejo" dopolniti s "socialnim načelom avtonomizma in samouprave". Članek opozarja na Gosarjeve predstave o "avtonomiji in samoupravi", hkrati pa tudi na njegova v sociološki literaturi že prikazana gledanja na razrede in stanove. Kot omenja avtor, se je Gosar v svojem razmišljanju oprl na nekatere znane pravno-politične teoretike dvajsetih let 20. stoletja, s katerimi pa se je ne le strinjal, temveč tudi razhajal.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).
