Jugoslovanska nacionalna stranka in narodno vprašanje v letih 1936–1939

Avtorji

  • Jurij Perovšek Inštitut za novejšo zgodovino, Kongresni trg 1, SI-1000 Ljubljana

Ključne besede:

Jugoslovanska nacionalna stranka, Kraljevina Jugoslavija, liberalizem, narodno vprašanje, narodni in državni unitarizem

Povzetek

Slovenski liberalci, v tridesetih letih vključeni v vsedržavno Jugoslovansko nacionalno stranko (JNS), so tudi v obdobju med njenim II. kongresom, 30. junija 1936 v Beogradu, in oblikovanjem posebne Banovine Hrvaške, 26. avgusta 1939, ki je napovedovalo nadaljnjo državnopravno preureditev do tedaj unitaristične Kraljevine Jugoslavije, vztrajali pri svojem unitarističnem narodnodržavnem stališču. Zanikali so obstoj nacionalnih individualnosti v jugoslovanski državi, na katero so gledali kot na enotno jugoslovansko narodno skupnost. V vprašanju notranje ureditve Kraljevine Jugoslavije pa so podpirali načelo decentralizirane unitarne države, s čimer so se nasproti večinski slovenski avtonomistično-federalistični usmeritvi, ki je temeljila v prizadevanju po ohranitvi in svobodnem razvoju slovenskega naroda, postavili na rob slovenske politike. Liberalna JNS je zato vse bolj usihala v slovenskem prostoru, kar je bilo značilno tudi za obdobje po letu 1939.

Prenosi

Objavljeno

2011-01-01

Številka

Rubrika

Razprave

Najbolj brani prispevki istega avtorja(jev)

<< < 3 4 5 6 7 8