Vzpon komunistov na oblast: Primerjava Poljske in Jugoslavije

Avtorji

  • Maja Lukanc

DOI:

https://doi.org/10.51663/pnz.57.1.07

Ključne besede:

Poljska, Jugoslavija, Komunistična partija Jugoslavije (KPJ), Poljska delavska partija (PPR), vzpon na oblast

Povzetek

Komunističen prevzem oblasti na Poljskem in v Jugoslaviji je kljub podobni izkušnji medvojne agresije potekal precej drugače. V obeh državah se je začel že med vojno, a jugoslovanska partija je z lastnimi silami dokončno utrdila svojo moč že leta 1945, medtem ko je poljskim komunistom konsolidacija oblasti uspela dve leti po koncu vojne ob izdatni pomoči Sovjetske zveze in prisotnosti Rdeče armade. Prispevek poskuša primerjalno predstaviti vzpon poljske in vzpon jugoslovanske komunistične partije na oblast, s poudarkom na pri nas manj znanem, poljskem primeru. Kronološko osvetli medvojni razvoj obeh komunističnih gibanj, njunih partijskih linij ter nastajajočih oblastnih organov. Posebno pozornost posveti dejavnikom, ki so vplivali na različno politično in družbeno pozicijo poljskih ter jugoslovanskih komunistov, kot tudi vprašanju kako sta jim partiji morali prilagajati svojo taktiko, metode in tempo vzpona na oblast.

Literatura

PL AMSZ, Archiwum Ministerstwa Spraw Zagranicznych RP, AMSZ 21 – Departament Prasy i Informacji.

Paczkowski, Andrzej. ur. Referendum z 30 czerwca 1946 r.: przebieg i wyniki. Warszawa: Instytut Studiów Politycznych Polskiej Akademii Nauk, 1993.

Popović, Bogdan. ur. Dokumenti o spoljnoj politici Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije: 1945. Beograd: Jugoslovenski pregled, 1984.

Sprawozdanie w przedmiocie strat i szkód wojennych Polski w latach 1939-1945. Warszawa: Biuro Odszkodowań Wojennych przy Prezydium Rady Ministrów, 1947.

Applebaum, Anne. Iron Curtain: the crushing of Eastern Europe 1944-56. London; New York: Allen Lane: An imprint of Penguin Books, 2012.

Bartoszewicz, Henryk. Polityka Związku Sowieckiego wobec państw Europy Środkowo-Wschodniej w latach 1944-1948. Warszawa: Książka i Wiedza, 1999.

Berend, Ivan T. Central and Eastern Europe, 1944-1993: detour from the periphery to the peripher. New York: Cambridge University Press, 1996.

Brzoza, Czesław, in Andrzej Leon Sowa. Historia Polski 1918–1945. Kraków: Wydawnictwo Literackie, 2009.

Brzoza, Czesław. Polska w czasach niepodległości i II wojny światowej (1918–1945). Kraków: Fogra, 2001.

Chiari, Bernhard, in Jerzy Kochanowski. ur. Die polnische Heimatarmee: Geschichte und Mythos der Armia Krajowa seit dem Zweiten Weltkrieg. München: R. Oldenbourg, 2003.

Connelly, John. »Why the Poles Collaborated so Little: And Why That Is No Reason for Nationalist Hubris«. Slavic Review 64, št. 4 (2005): 771-781.

Davies, Norman. God's playground. Vol. 2: a history of Poland: 1795 to the present. Oxford: Oxford University, 2005.

Gabrič, Aleš. »Ljudska fronta.« V: Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije: 1848-1992, ur. Jasna Fisher, 847-49. Ljubljana: Mladinska knjiga: Inštitut za novejšo zgodovino, 2006.

Gabrič, Aleš. »Politični monopol.« V: Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije: 1848-1992, ur. Jasna Fisher, 844-47. Ljubljana: Mladinska knjiga: Inštitut za novejšo zgodovino, 2006.

Gabrič, Aleš. »Volitve v ustavodajno skupščino.« V: Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije: 1848-1992, ur. Jasna Fisher, 854-58. Ljubljana: Mladinska knjiga: Inštitut za novejšo zgodovino, 2006.

Gontarczyk, Piotr. Polska Partia Robotnicza. Droga do władzy 1941-1944. Warszawa: Wydawnictwo Fronda, 2006.

Judt, Tony. Postwar: a history of Europe since 1945. London: William Heinemann, 2005.

Materski, Wojciech, in Tomasz Szarota. Polska 1939–1945. Straty osobowe i ofiary represji pod dwiema okupacjami. Warszawa: Instytut Pamięci Narodowej, 2009.

Mlakar, Boris. »Ideološke osnove kolaboracije v Evropi med drugo svetovno vojno ter kratka primerjava s Slovenijo.« Prispevki za novejši zgodovino 47, št. 1 (2007): 151-67.

Petranović, Branko. Istorija Jugoslavije: 1918-1988. Knj. 3, Socijalistička Jugoslavija: 1945-1988. Beograd: Nolit, 1988.

Pirjevec, Jože. Jugoslavija: nastanek, razvoj ter razpad Karadjordjevićeve in Titove Jugoslavije. Koper: Lipa, 1995.

Pirjevec, Jože. Tito in tovariši. Ljubljana: Cankarjeva založba: Skupina Mladinska knjiga, 2011.

Seton-Watson, Hugh. The East European revolution. New York; Washington: Frederick A. Praeger, 1968.

Sowa, Andrzej Leon. Historia polityczna Polski 1944-1991. Kraków: Wydawn. Literackie, 2011.

Vodušek Starič, Jerca. Prevzem oblasti 1944-1946. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992.

Wawryszuk, Paweł. »Poljsko-jugoslovenski odnosi 1945-1948.« Istorija 20. Veka 34, št. 2 (2016): 63-82.

Wawryszuk, Paweł. »Stosunki polsko-jugosłowiańskie w latach 1956-1971«. Doktorska disertacija – tipkopis. Bydgoszcz, 2014.

Zaremba, Marcin. Komunizm, legitymizacja, nacjonalizm: nacjonalistyczna legitymizacja władzy komunistycznej w Polsce. Warszawa: Wydawn. Trio: Instytut Studiów Politycznych Polskiej Akademii Nauk, 2001.

Žerjavić, Vladimir. Gubici stanovništva Jugoslavije u drugom svjetskom ratu. Zagreb: Jugoslovensko viktimološko društvo, 1989.

Prenosi

Objavljeno

2017-05-30

Številka

Letn. 57 Št. 1 (2017): Iz zgodovine političnih strank na Slovenskem

Rubrika

Razprave

Licenca

Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:

  • Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
  • Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).