Kongresi Zveze komunistov Jugoslavije kot legitimacijsko orodje komunistične oblasti (1958–1978)
DOI:
https://doi.org/10.51663/pnz.61.1.05Ključne besede:
kongresi ZKJ, legitimacija oblasti, samoupravljanje, ljudska suverenost, učinkovitostPovzetek
Prispevek obravnava legitimacijsko vlogo petih kongresov Zveze komunistov Jugoslavije med letoma 1958 in 1978. Izhaja iz predpostavke, da so partijski kongresi več kot o smernicah jugoslovanske politike povedali o tem, kako so komunistične elite legitimirale svojo oblast in tako ponudi svež pristop k preučevanju pomena komunističnih kongresov. Konceptualni okvir legitimnosti oblasti si prispevek izposodi iz družbene teorije. Na podlagi analize kongresnih referatov vodilnih jugoslovanskih komunistov se osredotoči na vprašanje, kakšno vlogo so pri upravičevanju komunistične oblasti zavzemali trije legitimacijski viri: ideologija, ljudska suverenost in učinkovitost. Prispevek ugotavlja, da je v obravnavanem obdobju osrednji vir legitimnosti jugoslovanske oblasti predstavljal samoupravni socializem, ki se je učinkovito prepletal tudi z drugima dvema legitimacijskima viroma. Marksistični elementi so bili v ospredju zlasti konec petdesetih in v sedemdesetih letih, medtem ko se je pomen kolektivne volje ljudstva precej enakomerno poudarjal na vseh obravnavanih kongresih. Element gospodarske učinkovitosti režima z življenjskim standardom na čelu je pomembno vlogo pridobil v šestdesetih, njegov pomen pa je nenehno rasel vse do konca obravnavanega obdobja.
Literatura
Alagappa, Muthiah, ur. Political Legitimacy in Southeast Asia: The Quest for Moral Authority. Stanford University: Stanford University Press, 1996.
Beetham, David. »Max Weber and the Legitimacy of the Modern State.« Analyse & Kritik, 13 (1991): 34–45. https://doi.org/10.1515/auk-1991-0102.
Beetham, David. The Legitimation of Power. Atlantic Highlands, NJ: Humanities Press International, 1991.
Bernik, Ivan. »(Ne)legitimnost oblasti v socialističnih družbah: Kaj bi Max Weber resnično rekel?.« Družboslovne razprave, 7/9 (1990): 56–67.
Čepič, Zdenko. »"Federalizacija" federacije 1967–1971.« V: Slovenska novejša zgodovina: Od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije: 1848–1992, ur. Zdenko Čepič et al., 1052–54. Ljubljana: Mladinska knjiga in Inštitut za novejšo zgodovino, 2005.
Čepič, Zdenko. »Oživljanje politične revolucionarnosti.« V: Slovenska novejša zgodovina: Od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije: 1848–1992, ur. Zdenko Čepič et al., 1117–25. Ljubljana: Mladinska knjiga in Inštitut za novejšo zgodovino, 2005.
Denitch, Denis. The Legitimation of a Revolution. London: Yale University Press, 1976.
Gainsborough, Martin. »From Patronage to "Outcomes": Vietnam's Communist Party Congresses Reconsidered.« Journal of Vietnamese Studies, 2/1 (2007): 3–26. https://doi.org/10.1525/vs.2007.2.1.3.
Gašparič, Jure. »Slovensko dojemanje druge Jugoslavije.« V: Slovenija v Jugoslaviji, ur. Zdenko Čepič, 87–104. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2015.
Jakovina, Tvrtko. Treća strana hladnog rata. Zaprešić: Fraktura, 2011.
Lilly, Carol S. »Introduction. Regime Consolidation and Strategies of legitimation.« V: State-society Relations in Yugoslavia, 1945–1992, ur. Melissa K. Bokovoy, Jill A. Irvine in Carol S. Lilly, 27–34. Basingstoke: Macmillan, 1997.
Lilly, Carol S. Power and Persuasion: Ideology and rhetoric in communist Yugoslavia, 1944–1953. Boulder, Colo.: Westview Press, 2001.
Niebuhr, Robert Edward. The Search for a Cold War Legitimacy: Foreign Policy and Tito’s Yugoslavia. Boston: BRILL, 2018.
Prinčič, Jože. »Nova gospodarska politika in druga petletka 1956–1960.« V: Slovenska novejša zgodovina: Od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije: 1848–1992, ur. Zdenko Čepič et al., 1000–02. Ljubljana: Mladinska knjiga in Inštitut za novejšo zgodovino, 2005.
Prinčič, Jože in Neven Borak. Iz reforme v reformo: Slovensko gospodarstvo 1970–1991. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2006.
Ramet, Sabrina P. The three Yugoslavias: State-building and legitimation, 1918–2005. Bloomington: Indiana University Press, 2006.
Rendla, Marta. »Kam ploveš standard?«: življenjska raven in socializem. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2018.
Režek, Mateja. »Na pragu reform.« V: Slovenska novejša zgodovina: Od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije: 1848–1992, ur. Zdenko Čepič et al., 998–1000. Ljubljana: Mladinska knjiga in Inštitut za novejšo zgodovino, 2005.
Režek, Mateja. »Program ZKJ.« V: Slovenska novejša zgodovina: Od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije: 1848–1992, ur. Zdenko Čepič et al., 990–93. Ljubljana: Mladinska knjiga in Inštitut za novejšo zgodovino, 2005.
Režek, Mateja. »Spopad dveh usmeritev.« V: Slovenska novejša zgodovina: Od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije: 1848–1992, ur. Zdenko Čepič et al., 993–98. Ljubljana: Mladinska knjiga in Inštitut za novejšo zgodovino, 2005.
Stanić, Gojko. »Vprašanja zgodovinske periodizacije z vidika družbene vloge Zveze komunistov Jugoslavije v razdobju 1945–1976.« Zgodovinski časopis, 31 (1977): 199–208.
White, Stephen. »Economic Performance and Communist Legitimacy.« World Politics, 38/3 (1986): 462–82.
Zaremba, Marcin. Komunizm, legitymizacja, nacjonalizm: Nacjonalistyczna legitymizacja władzy komunistycznej w Polsce. Warszawa: Wydawn. Trio, 2001.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).
