»Jugoslovanske meje so na Baltiku, poljske na Jadranu«: Jugoslavija, Poljska in jugoslovansko priznanje meje na Odri in Nisi
DOI:
https://doi.org/10.51663/pnz.64.3.09Ključne besede:
bilateralni odnosi, Jugoslavija, lastne poti v socializem, mejno vprašanje, PoljskaPovzetek
Jugoslovansko vodstvo je septembra 1957 ob obisku poljske delegacije v Beogradu priznalo realnost poljsko-nemško meje na Odri in Nisi, čemur je mesec dni kasneje sledila navezava diplomatskih stikov med Jugoslavijo in Nemško demokratično republiko. Na slednje se je Zvezna republika Nemčija odzvala z uveljavitvijo Hallsteinove doktrine, ki je po nekajletni trendu odjuge med vzhodom in zahodom prinesla ponovno zaostritev zunanjepolitičnih odnosov v srednji Evropi. Pričujoč prispevek obravnava angažma poljske diplomacije pri jugoslovanskem priznanju meje na Odri in Nisi. Na podlagi poljskega in jugoslovanskega zunanjepolitičnega, partijskega in medijskega gradiva dogajanje umesti v razvoj poljsko-jugoslovanskih sodelovanja, ki je pripeljalo do jugoslovanske podpore Poljski pri mejnem vprašanju, ter razišče potek in posledice te bilateralne interakcije. S pomočjo relacijske pristopa in koncepta mednarodnega prijateljstva prispevek izpostavi, kako sta Poljska in Jugoslavija v medsebojnih stikih zasledovale lastne in skupne interese, potrjevali svojo identiteto in vlogo na mednarodnem parketu ter iskali načine, kako se izogniti nadzoru velesil in oblikovati lastno zunanjo politiko.
In September 1957, during a visit by a Polish delegation to Belgrade, the Yugoslav leadership recognized the Oder-Neisse line as the official Polish-German border. This decision was soon followed by the establishment of diplomatic relations between Yugoslavia and the German Democratic Republic. In response, the Federal Republic of Germany invoked the Hallstein Doctrine, resulting in a renewed escalation of tensions in Central Europe after a period of easing relations between East and West. This paper examines the involvement of Polish diplomacy in the Yugoslav recognition of the Oder-Neisse line. Utilizing Polish and Yugoslav foreign policy, party, and media sources, it places Yugoslav support for Poland’s border issue within the broader context of Polish-Yugoslav relations and explores the course and consequences of this bilateral interaction. Employing a relational approach and the concept of international friendship, the paper illustrates how Poland and Yugoslavia advanced both their individual and mutual interests in their cooperation. It also explores how they affirmed their identities and roles on the global stage while striving to evade superpower dominance and shape their own foreign policies.
Literatura
Archiwum Akt Nowych (AAN), Varšava.
Polska Zjednoczona Partia Robotnicza. Komitet Centralny w Warszawie.
Archiwum Ministerstwa Spraw Zagranicznych Rzeczpospolitej Polski (AMSZ), Varšava.
Department I, akta za lata 1949–1960.
Departament prasy i informacji, akta za lata 1946–1963.
Zespół depesz, 1957.
Arhiv Jugoslavije (AJ), Beograd.
Savez studenata Jugoslavije.
Savez komunista Jugoslavije, Komisija za međunarodne odnose i veze, Poljska.
Kabinet Predsednika Republike.
Diplomatski arhiv Ministarstva spoljnih poslova Republike Srbije (DAMSP), Beograd.
Politička arhiva, Poljska, 1956–1958.
Politička arhiva – strogo poverljivo, Poljska, 1957.
Politička arhiva, Sjedinjene Američke Države, 1957.
Objavljeni viri in spomini
Mićunović, Veljko. Moskovske godine: 1956–1958. Zagreb: Liber, 1977.
Ruchniewicz, Krzysztof in Tadeusz Szumowski. Polskie dokumenty dyplomatyczne, 1957. Varšava: Polski Instytut Spraw Międzynarodowych, 2006.
Časopisni viri
Borba.
Komunist.
Ljudska pravica.
Politika.
Slovenski poročevalec.
Trybuna Robotnicza.
Życie Warszawy.
Literatura
Baer, Friederike. Zwischen Anlehnung und Abgrenzung. Die Jugoslawienpolitik der DDR 1946 bis 1968. Köln: Böhlau, 2009.
Berenskoetter, Felix in Yuri van Hoef. »Friendship and Foreign Policy.« V: Oxford Research Encyclopedia of Politics, ur. William R. Thompson. Oxford: Oxford University Press, 2017.
Cvetković, Vladimir Lj. »Poljska 1956–1958: Kako su je videli i doživeli Jugosloveni.« V: Jugoslovensko-poljski odnosi u XX. veku, ur. Momčilo Pavlović et al., 267–84. Beograd: Institut za savremenu istoriju Srbije, 2015.
Friszke, Andrzej. »Polski Październik 1956 z perspektywy pięcziesięciolecia.« Polski Przegląd Dyplomatyczny 32/4 (2006): 95–114.
Garton Ash, Timothy. In Europe’s Name: Germany and the Divided Continent. New York: Vintage Books, 1994.
Go, Julian in George Lawson. »Introduction.« V: Global Historical Sociology, ur. Julian Go in George Lawson, 1–34. Cambridge: Cambridge University Press, 2017.
Ivanović, Vladimir. Jugoslavija i SR Nemačka, 1967–1973: Između ideologije i pragmatizma. Beograd: Institut za savremenu istoriju, 2009.
Jarząbek, Wanda. »“W sprawach niemieckich nasz głos musi mieć swą wagę…” Problem niemiecki w polskiej polityce zagranicznej od października 1956 r. do rozpoczęcia tzw. drugiego kryzysu berlińskiego w listopadzie 1958 r.« Dzieje Najnowsze 33/2 (2001): 103–29.
Jarząbek, Wanda. »W poszukiwaniu porozumienia z Republiką Federalną Niemiec – tajne rozmowy z Albrechtem von Kesselem w Waszyngtonie w 1957 roku.« V: Rocznyk polsko-niemiecki, ur. Jan Barcz et al., 203–215. Varšava: Instytut Studiów Politycznych PAN, 2000).
Jarząbek, Wanda. Polska Rzeczpospolita Ludowa wobec polityki wschodniej Republiki Federalnej Niemiec w latach 1966–1976. Varšava: Instytut Studiów Politycznych PAN, 2011.
Klomp, Jasper. »The relations between Yugoslavia and the German Democratic Republic from 1968 until 1990.« Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, 2020.
Kochanowski, Jerzy. Rewolucja międzypaździernikowa: Polska 1956–1957. Krakow: Znak Horyzont, 2017.
Machcewicz Paweł. Rebellious Satellite: Poland, 1956. Washington D.C., Stanford Calif.: Woodrow Wilson Center Press, Stanford University Press, 2009.
Maričić, Alan. »“Lucky that East Germany also exists”: Yugoslavia between the Federal Republic of Germany and the German Democratic Republic (1955-1968).« Doktorska disertacija, University of Waterloo, 2019.
Nečak, Dušan. Hallsteinova doktrina in Jugoslavija. Tito med Zvezno republiko Nemčijo in Nemško demokratično republiko. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 2002.
Nećak, Dušan. “Ostpolitik” Willyja Brandta in Jugoslavija (1963 –1969). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2013.
Oelsner, Andrea in Simon Koschut. »A Framework for the Study of International Friendship.« V: Friendship and international relations, ur. Simon Koschut in Andrea Oelsner, 3–31. Basingstoke: Palgrave Macmillan, 2014.
Pirjevec, Jože. Jugoslavija: Nastanek, razvoj ter razpad Karadjordjevićeve in Titove Jugoslavije. Koper: Lipa, 1995.
Rajak, Svetozar. Yugoslavia and the Soviet Union in the Early Cold War: Reconciliation, Comradeship, Confrontation, 1953–57. London; New York: Routledge, 2011.
Sasanka, Paweł. »“Czy pójdziemy drogą jugosłowiańską?” Fascynacja jugosłowiańskim modelem ustrojowym i narodziny idei rad robotniczych w Polsce w 1956 r.« Przegłąd historyczny 122/3 (2021): 699–734 .
Skobelski, Robert. Polityka PRL wobec państw socjalistyczych w latach 1956–1970: Współpraca – napięcia – konflikty. Poznan: Wydawnictwo Poznańskie, 2010.
Sowa, Andrzej Leon. Historia polityczna Polski, 1944–1991. Krakov: Wydawnictwo Literackie, 2011.
Stefancic, David. »The Rapacki Plan: A Case Study of European Diplomacy.« East European Quarterly 21/4 (1987): 401–12.
Theurer, Marc Christian. Bonn, Belgrad, Ost-Berlin: die Beziehungen der beiden deutschen Staaten zu Jugoslawien im Vergleich, 1957–1968. Berlin: Logos-Verlag, 2008.
Zaremba, Marcin. Komunizm, legitymizacja, nacjonalizm: Nacjonalistyczna legitymizacja władzy komunistycznej w Polsce. Warszawa: Wydawn. Trio, 2001.
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2024 Maja Lukanc
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).
