Vzpon komunistov na oblast: Primerjava Poljske in Jugoslavije

Authors

  • Maja Lukanc

DOI:

https://doi.org/10.51663/pnz.57.1.07

Keywords:

Poljska, Jugoslavija, Komunistična partija Jugoslavije (KPJ), Poljska delavska partija (PPR), vzpon na oblast

Abstract

Komunističen prevzem oblasti na Poljskem in v Jugoslaviji je kljub podobni izkušnji medvojne agresije potekal precej drugače. V obeh državah se je začel že med vojno, a jugoslovanska partija je z lastnimi silami dokončno utrdila svojo moč že leta 1945, medtem ko je poljskim komunistom konsolidacija oblasti uspela dve leti po koncu vojne ob izdatni pomoči Sovjetske zveze in prisotnosti Rdeče armade. Prispevek poskuša primerjalno predstaviti vzpon poljske in vzpon jugoslovanske komunistične partije na oblast, s poudarkom na pri nas manj znanem, poljskem primeru. Kronološko osvetli medvojni razvoj obeh komunističnih gibanj, njunih partijskih linij ter nastajajočih oblastnih organov. Posebno pozornost posveti dejavnikom, ki so vplivali na različno politično in družbeno pozicijo poljskih ter jugoslovanskih komunistov, kot tudi vprašanju kako sta jim partiji morali prilagajati svojo taktiko, metode in tempo vzpona na oblast.

References

PL AMSZ, Archiwum Ministerstwa Spraw Zagranicznych RP, AMSZ 21 – Departament Prasy i Informacji.

Paczkowski, Andrzej. ur. Referendum z 30 czerwca 1946 r.: przebieg i wyniki. Warszawa: Instytut Studiów Politycznych Polskiej Akademii Nauk, 1993.

Popović, Bogdan. ur. Dokumenti o spoljnoj politici Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije: 1945. Beograd: Jugoslovenski pregled, 1984.

Sprawozdanie w przedmiocie strat i szkód wojennych Polski w latach 1939-1945. Warszawa: Biuro Odszkodowań Wojennych przy Prezydium Rady Ministrów, 1947.

Applebaum, Anne. Iron Curtain: the crushing of Eastern Europe 1944-56. London; New York: Allen Lane: An imprint of Penguin Books, 2012.

Bartoszewicz, Henryk. Polityka Związku Sowieckiego wobec państw Europy Środkowo-Wschodniej w latach 1944-1948. Warszawa: Książka i Wiedza, 1999.

Berend, Ivan T. Central and Eastern Europe, 1944-1993: detour from the periphery to the peripher. New York: Cambridge University Press, 1996.

Brzoza, Czesław, in Andrzej Leon Sowa. Historia Polski 1918–1945. Kraków: Wydawnictwo Literackie, 2009.

Brzoza, Czesław. Polska w czasach niepodległości i II wojny światowej (1918–1945). Kraków: Fogra, 2001.

Chiari, Bernhard, in Jerzy Kochanowski. ur. Die polnische Heimatarmee: Geschichte und Mythos der Armia Krajowa seit dem Zweiten Weltkrieg. München: R. Oldenbourg, 2003.

Connelly, John. »Why the Poles Collaborated so Little: And Why That Is No Reason for Nationalist Hubris«. Slavic Review 64, št. 4 (2005): 771-781.

Davies, Norman. God's playground. Vol. 2: a history of Poland: 1795 to the present. Oxford: Oxford University, 2005.

Gabrič, Aleš. »Ljudska fronta.« V: Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije: 1848-1992, ur. Jasna Fisher, 847-49. Ljubljana: Mladinska knjiga: Inštitut za novejšo zgodovino, 2006.

Gabrič, Aleš. »Politični monopol.« V: Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije: 1848-1992, ur. Jasna Fisher, 844-47. Ljubljana: Mladinska knjiga: Inštitut za novejšo zgodovino, 2006.

Gabrič, Aleš. »Volitve v ustavodajno skupščino.« V: Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije: 1848-1992, ur. Jasna Fisher, 854-58. Ljubljana: Mladinska knjiga: Inštitut za novejšo zgodovino, 2006.

Gontarczyk, Piotr. Polska Partia Robotnicza. Droga do władzy 1941-1944. Warszawa: Wydawnictwo Fronda, 2006.

Judt, Tony. Postwar: a history of Europe since 1945. London: William Heinemann, 2005.

Materski, Wojciech, in Tomasz Szarota. Polska 1939–1945. Straty osobowe i ofiary represji pod dwiema okupacjami. Warszawa: Instytut Pamięci Narodowej, 2009.

Mlakar, Boris. »Ideološke osnove kolaboracije v Evropi med drugo svetovno vojno ter kratka primerjava s Slovenijo.« Prispevki za novejši zgodovino 47, št. 1 (2007): 151-67.

Petranović, Branko. Istorija Jugoslavije: 1918-1988. Knj. 3, Socijalistička Jugoslavija: 1945-1988. Beograd: Nolit, 1988.

Pirjevec, Jože. Jugoslavija: nastanek, razvoj ter razpad Karadjordjevićeve in Titove Jugoslavije. Koper: Lipa, 1995.

Pirjevec, Jože. Tito in tovariši. Ljubljana: Cankarjeva založba: Skupina Mladinska knjiga, 2011.

Seton-Watson, Hugh. The East European revolution. New York; Washington: Frederick A. Praeger, 1968.

Sowa, Andrzej Leon. Historia polityczna Polski 1944-1991. Kraków: Wydawn. Literackie, 2011.

Vodušek Starič, Jerca. Prevzem oblasti 1944-1946. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992.

Wawryszuk, Paweł. »Poljsko-jugoslovenski odnosi 1945-1948.« Istorija 20. Veka 34, št. 2 (2016): 63-82.

Wawryszuk, Paweł. »Stosunki polsko-jugosłowiańskie w latach 1956-1971«. Doktorska disertacija – tipkopis. Bydgoszcz, 2014.

Zaremba, Marcin. Komunizm, legitymizacja, nacjonalizm: nacjonalistyczna legitymizacja władzy komunistycznej w Polsce. Warszawa: Wydawn. Trio: Instytut Studiów Politycznych Polskiej Akademii Nauk, 2001.

Žerjavić, Vladimir. Gubici stanovništva Jugoslavije u drugom svjetskom ratu. Zagreb: Jugoslovensko viktimološko društvo, 1989.

Downloads

Published

2017-05-30

Issue

Vol. 57 No. 1 (2017): Iz zgodovine političnih strank na Slovenskem

Section

Articles

License

Authors who publish with this journal agree to the following terms:

  • Authors retain copyright and grant the journal right of first publication with the work simultaneously licensed under a Creative Commons Attribution License that allows others to share the work with an acknowledgement of the work's authorship and initial publication in this journal.
  • Authors are able to enter into separate, additional contractual arrangements for the non-exclusive distribution of the journal's published version of the work (e.g., post it to an institutional repository or publish it in a book), with an acknowledgement of its initial publication in this journal.
  • Authors are permitted and encouraged to post their work online (e.g., in institutional repositories or on their website) prior to and during the submission process, as it can lead to productive exchanges, as well as earlier and greater citation of published work (See The Effect of Open Access).