The City of Celje and its Inhabitants as Victims of World War Ii
DOI:
https://doi.org/10.51663/pnz.65.1.10Keywords:
second World War, Celje, victimsAbstract
In this contribution, the authors present the loss of human life suffered by the city of Celje during and immediately after World War II. They focus on the deaths among the inhabitants of Celje as well as among people who were not residents of this city but nevertheless lost their lives there. The analysis of the casualties is based on the research database managed by the Institute for Contemporary History, titled Fatalities among the Population in the Territory of the Republic of Slovenia During and Immediately after World War II.
References
Ferenc, Tone. Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno. 1, Razkosanje in aneksionizem. Ljubljana: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete, 2006).
Ferenc, Tone. Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno. 2, Raznarodovanje. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2010.
Ferenc, Tone. Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno. 3, Nasilje in izkoriščanje gmotnih sil za potrebe okupatorskih držav. Ljubljana: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete, 2009.
Gilbert, Martin. Second World War. London: Phoenix Press, 2000.
Himmelreich, Bojan in Jure Miljević, ur. Bombe na Celje. Letalski napadi na Celje med drugo svetovno vojno. Celje: Zgodovinski arhiv Celje, 2005.
Kregar, Tone in Aleksander Žižek. Okupacija v 133 slikah: Celje 1941-1945. Celje: Muzej novejše zgodovine, 2006).
Kregar, Tone. »Celje v uporu proti okupatorju.« Iz zgodovine Celja, št. 4 (2004): 165–92.
Kregar, Tone. »Okupacijsko nasilje na Celjskem.« Iz zgodovine Celja, št. 4 (2004): 137–63.
Kregar, Tone. Vigred se povrne: druga svetovna vojna na Celjskem. Celje: Muzej novejše zgodovine in Društvo pohodnikov Stari pisker, 2009 [i. e.] 2010.
Marđetko, Aleš. Trdnjava na jugu tretjega rajha: Celje med okupacijo 1941-1945. Celje: Muzej novejše zgodovine, 2021.
Mikeln, Miloš. Mesto ob reki zgodbe mladih let iz knežjega mesta Celje. Celje: Celjska Mohorjeva družba in Društvo Mohorjeva družba, 2008.
Poslovilna pisma za svobodo ustreljenih v okupirani slovenski Štajerski. Maribor: Založba Obzorja, 1965.
Požun, Lojze. Celjska partizanska četa in njeno obdobje. Celje: Muzej revolucije, 1976.
Prebivalstvo Slovenije 1931 in 1941. Demografska statistika (Ljubljana: Narodna vlada Slovenije: Statistični urad Slovenije, 1945).
Tominšek Rihtar, Tadeja in Mojca Šorn. »Izgube in smrtne žrtve.« Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije: 1848-1993, 790–95. Ljubljana: Mladinska knjiga in Inštitut za novejšo zgodovino, 2005).
Žerjavić, Vladimir. Gubici stanovništva Jugoslavije u drugom svjetskom ratu. Zagreb: Jugoslovensko viktimološkao društvo, 1989.
Ževart, Milan. »Talci in njihova poslovilna pisma.« Izbrana dela. Velenje: Muzej Velenje; Ljubljana: Karantanija, (2005), 433−471.
Ževart, Milan. »Stranice 12. februarja 1945.« Izbrana dela. Velenje: Muzej Velenje; Ljubljana: Karantanija, (2005), 476−492.
Downloads
Published
Issue
Section
License
Copyright (c) 2025 Marta Rendla, Mojca Šorn, Andrej Pančur

This work is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License.
Authors who publish with this journal agree to the following terms:
- Authors retain copyright and grant the journal right of first publication with the work simultaneously licensed under a Creative Commons Attribution License that allows others to share the work with an acknowledgement of the work's authorship and initial publication in this journal.
- Authors are able to enter into separate, additional contractual arrangements for the non-exclusive distribution of the journal's published version of the work (e.g., post it to an institutional repository or publish it in a book), with an acknowledgement of its initial publication in this journal.
- Authors are permitted and encouraged to post their work online (e.g., in institutional repositories or on their website) prior to and during the submission process, as it can lead to productive exchanges, as well as earlier and greater citation of published work (See The Effect of Open Access).