Blagovna znamka Ljubljanske banke

Avtorji

  • Marta Rendla INZ

DOI:

https://doi.org/10.51663/pnz.62.2.08

Ključne besede:

Ljubljanska banka, blagovna znamka, vizualna komunikacija, bančništvo, socializem

Povzetek

Enotnost pojavljanja v javnosti  so v Ljubljanski banki z oblikovanjem blagovne znamke, ki so jo sestavljali celostna grafična podoba z razpoznavnim znakom/simbolom in imenom, hišni stil  in skupek vtisov bančnih storitev, oblikovali na začetku sedemdesetih let. Decembra 1971  so po zasnovi skupine vidnih grafičnih oblikovalcev sprejeli predlog grafičnega lika−stiliziran znak, ki sta ga sestavljali obliki z asociacijo na začetnici ˮl“ in “bˮ v poševni legi, za tipografijo črk pa so izbrali helvetico medium. Slog vseh vidnih nastopov je postopoma postal stalen in enoten po obliki, razporeditvi znaka v odnosu do napisa ter vseh drugih risanih ali tiskanih elementov.  Logotip, prisoten na različnih komunikacijskih nosilcih, kot so dopisne tiskovine, obrazci, poslovno-informativne publikacije, poslovni prostori, stavbe in njihova oprema, dostavna vozila in uniforme, je začel  kot splošni vizualni ali vidni vtis predstavljati posredni stik banke s strankami. S stiliziranim znakom LB in napisom imena se je začela predstavljati Ljubljanska banka in po njenem preoblikovanju in reorganiziranju leta 1978 celoten njen sistem bank. Na začetek sedemdesetih let, v leto 1970, segajo tudi prvi zametki hišnega stila.  Z izgradnjo stolpnice na  današnjem Trgu republike, kamor  so preselili osrednjo enoto Ljubljanske banke, so uvedli veliko novosti in nekatere rešitve so postale standardni elementi pri projektiranju bančnih objektov. Z dosledno uporabo poenotenih vizualnih oznak objektov in poslovnih prostorov je bila močno poudarjena identiteta bančnega prostora. Celostna podoba banke se je v praksi uveljavila kot pomembna prvina identitete celotnega sistema Ljubljanske banke.

Literatura

Arhivski viri

SI ZAL, Zgodovinski arhiv Ljubljana, LJU 713, Ljubljanska banka, Ljubljana, 1889−2003, fasc. 801, 10 let Komunalne banke Ljubljana.

SI ZAL, Zgodovinski arhiv Ljubljana, LJU 713, Ljubljanska banka, Ljubljana, 1889−2003, fasc. 738, fol. 40.

Literatura

Jaklič, Marko. Poslovno okolje podjetja. Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 1999.

Lorenčič, Aleksander in Jože Prinčič. Slovenska industrija od nastanka do danes. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2018.

Rendla, Marta, Henig Miščič, Nataša, Lazarević, Žarko. 73.000 bančnih dni. Zgodovina, izkušnje in spomini. Ljubljana : NLB, 2020.

Časopisni viri

“Arhitekt Miloš Bonča, letošnji Prešernov nagrajenec. Ljubljanski banki je dal svoj pečat.ˮ Ljubljanska banka, 2−3/87.

Bedene, Stane. “Enotnost pri gradnji in opremi naših enot.ˮ Ljubljanska banka, november, 1975.

“Celostna podoba kot sredstvo koordinacije in racionalizacije.ˮ Ljubljanska banka, februar, 1978.

Cunder, Franc. “Reorganizacija sistema Ljubljanske banke.ˮ V rabi še dosedanji priročnik o celostni grafični podobi. Ljubljanska banka, december, 1989.

Giacomell, Manja. “LB−Združena banka. Večja pozornost celostni podobi.ˮ Ljubljanska banka, junij-julij, 1987.

“Petindvajset let razvoja poslovnega prostora in opreme ljubljanske banke.ˮ Priloga. Ljubljanska banka, avgust−september, 1980.

Skalar, Peter. “Pot k celostni grafični podobi Ljubljanske banke.ˮ Sinteza, št. 23, (1972), 18−24.

“Trg revolucije, Ljubljana. Arhitekti: Edo Ravnikar s sodelavci.ˮ Sinteza, št. 30, 31, 32, (1974), 81−96.

Zajc, Karl. “Novo oblikovanje obrazcev za poslovanje z občani.ˮ Ljubljanska banka, marec, 1978.

Internetni viri:

Trademark-Wikipedia. “Trademark,ˮ Pridobljeno 5. 10. 2021. https://en.wikipedia.org/wiki/Trademark

Spomini:

Košak, Gita. Oddelek za ekonomsko propagando v Ljubljanski banki. 5. 3. 2020.

Vreča, Maks. Ljubljanska banka in nova zgradba TR 2. 27. 2. 2020.

Objavljeno

2022-09-09

Številka

Rubrika

Razprave