Potrošnja v času Velike gospodarske krize v luči takratnega slovenskega časopisja

Avtorji

  • Marta Rendla Inštitut za novejšo zgodovino

Ključne besede:

gospodarska kriza, potrošnja, Evropa, Jugoslavija, Dravska banovina

Povzetek

V prispevku avtorica prikaže položaj potrošnje v Evropi in svetu ter v Jugoslaviji oziroma Dravski banovini v času velike gospodarske krize, in to na podlagi poročil strokovnega in osrednjega dnevnega časopisja in z uporabo takrat neposrednih kazalnikov stanja porabe, kot so predvsem obseg trgovine in proizvodnje, trgovanje z reprezentančnim blagom na svetovnih blagovnih trgih in redka poročila o porabi. Značilno za potrošnjo v tem obdobju je bilo nenehno nazadovanje; v Evropi, ki se je ves čas po prvi svetovni vojni, torej že pred samim izbruhom velike gospodarske krize, spopadala s pomanjkanjem in krizo v potrošnji in agrarnem sektorju, pa je pojav velike gospodarske krize že sicer težak gospodarski položaj še poslabšal. Delna oživitev gospodarske aktivnosti se je začela zaradi usklajevanja nesorazmerja med ponudbo in povpraševanjem pri posameznih vrstah blaga kazati leta 1932, prelomnico pa je pomenilo leto 1933. Obseg trgovine in posledično poraba sta takrat v svetu dosegla najnižjo točko, zato so se gibanja obrnila navzgor; v Jugoslaviji pa se je obrat zgodil pozneje, leta 1934, ko je kriza dosegla dno.

Prenosi

Objavljeno

2009-01-01

Številka

Letn. 49 Št. 2 (2009)

Rubrika

Razprave

Licenca

Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:

  • Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
  • Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).