Celjanke, Celjani in Celje kot žrtve druge svetovne vojne
DOI:
https://doi.org/10.51663/pnz.65.1.10Ključne besede:
smrtne žrtve, druga svetovna vojna, CeljePovzetek
Avtorji v prispevku predstavijo izgube človeških življenj, ki jih je med drugo svetovno vojno in neposredno po njej utrpelo mesto Celje. Prikažejo populacijske izgube Celja in Celje kot kraj smrti oseb, ki niso bile iz Celja, a so tam izgubile življenje. Kot osnovo za analizo žrtev so uporabili zbirko raziskovalnih podatkov Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej, katere skrbnik je Inštitut za novejšo zgodovino.
Literatura
Ferenc, Tone. Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno. 1, Razkosanje in aneksionizem. Ljubljana: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete, 2006).
Ferenc, Tone. Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno. 2, Raznarodovanje. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2010.
Ferenc, Tone. Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno. 3, Nasilje in izkoriščanje gmotnih sil za potrebe okupatorskih držav. Ljubljana: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete, 2009.
Gilbert, Martin. Second World War. London: Phoenix Press, 2000.
Himmelreich, Bojan in Jure Miljević, ur. Bombe na Celje. Letalski napadi na Celje med drugo svetovno vojno. Celje: Zgodovinski arhiv Celje, 2005.
Kregar, Tone in Aleksander Žižek. Okupacija v 133 slikah: Celje 1941-1945. Celje: Muzej novejše zgodovine, 2006).
Kregar, Tone. »Celje v uporu proti okupatorju.« Iz zgodovine Celja, št. 4 (2004): 165–92.
Kregar, Tone. »Okupacijsko nasilje na Celjskem.« Iz zgodovine Celja, št. 4 (2004): 137–63.
Kregar, Tone. Vigred se povrne: druga svetovna vojna na Celjskem. Celje: Muzej novejše zgodovine in Društvo pohodnikov Stari pisker, 2009 [i. e.] 2010.
Marđetko, Aleš. Trdnjava na jugu tretjega rajha: Celje med okupacijo 1941-1945. Celje: Muzej novejše zgodovine, 2021.
Mikeln, Miloš. Mesto ob reki zgodbe mladih let iz knežjega mesta Celje. Celje: Celjska Mohorjeva družba in Društvo Mohorjeva družba, 2008.
Poslovilna pisma za svobodo ustreljenih v okupirani slovenski Štajerski. Maribor: Založba Obzorja, 1965.
Požun, Lojze. Celjska partizanska četa in njeno obdobje. Celje: Muzej revolucije, 1976.
Prebivalstvo Slovenije 1931 in 1941. Demografska statistika (Ljubljana: Narodna vlada Slovenije: Statistični urad Slovenije, 1945).
Tominšek Rihtar, Tadeja in Mojca Šorn. »Izgube in smrtne žrtve.« Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije: 1848-1993, 790–95. Ljubljana: Mladinska knjiga in Inštitut za novejšo zgodovino, 2005).
Žerjavić, Vladimir. Gubici stanovništva Jugoslavije u drugom svjetskom ratu. Zagreb: Jugoslovensko viktimološkao društvo, 1989.
Ževart, Milan. »Talci in njihova poslovilna pisma.« Izbrana dela. Velenje: Muzej Velenje; Ljubljana: Karantanija, (2005), 433−471.
Ževart, Milan. »Stranice 12. februarja 1945.« Izbrana dela. Velenje: Muzej Velenje; Ljubljana: Karantanija, (2005), 476−492.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2025 Marta Rendla, Mojca Šorn, Andrej Pančur
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).
