Džez v Sloveniji kot subkultura

Avtorji

  • Marta Rendla Inštitut za novejšo zgodovino, Kongresni trg 1, SI-1000 Ljubljana

Ključne besede:

Slovenija, glasba, džez, Plesni orkester Radia Ljubljana, alternativa, Quatebriga

Povzetek

Avtorica obravnava razvoj džezovske glasbene zvrsti v slovenskem prostoru. Razvoj slovenskega džeza predstavi vse od začetkov vraščanja le-tega v času med svetovnima vojnama, ko glasbeniki kljub takemu imenu pravega džeza še niso igrali, prek obdobja po drugi svetovni vojni, ko džez v pravem pomenu besede kot nova glasbena smer razmeroma zgodaj požene na naših tleh z ustanovitvijo Plesnega orkestra Radia Ljubljana, se po zahodnem ameriškem vzorcu razvija in preide v šestdesetih letih 20. stoletja iz polja alternativne subkulture v etablirano umetniško zvrst, pa vse do ponovne vrnitve džeza v svet popularne glasbe z vzpostavitvijo "mladodžezovske scene" mlajše generacije glasbenikov, še zlasti s delovanjem ljubljanske skupine Quatebriga kot predstavnice najizvirnejšega komornega sestava sodobne improvizirane glasbe v osemdesetih letih prejšnjega stoletja.

Prenosi

Objavljeno

2008-01-01

Številka

Letn. 48 Št. 1 (2008)

Rubrika

Razprave

Licenca

Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:

  • Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
  • Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).