Razplet kmečke dolžniške krize v Jugoslaviji tridesetih let v primerjavi z nekaterimi evropskimi državami

Povzetek

Kakor drugod po Evropi so tudi v Jugoslaviji v letih velike gospodarske krize beležili enormno zadolženost kmečkega življa, ki je grozila povzročiti gospodarski propad znatnega dela prebivalstva. To je bilo nevzdržno tako iz gospodarskih, socialnih in nenazadnje tudi političnih ozirov. Čeprav so jugoslovanske oblasti pričele ukrepati sočasno z drugimi primerljivimi evropskimi državami, pa je do končne rešitve vprašanja kmečke zadolženosti prišlo šele po preteku štirih letih in pol od razglasitve moratorija za kmečke dolgove v letu 1932. Razdolževanje kmetov in sanacija denarnih zavodov po jugoslovansko, ki je imela obliko konverzije in je bila kot načelo sprejeta že v letu 1932, se vsebinsko ni v ničemer razlikovala od evropskih vzorov. Zato je pravzaprav nerazumljivo tako dolgotrajno odlašanje pri njeni izvedbi, kar je imelo veliko negativnih posledic na domačem dvorišču.