K zgodovini naborov v Kraljevini SHS/Jugoslaviji
"V Dravski banovini je že od pamti veka v navadi, da rekruti veseljačijo"
Ključne besede:
Kraljevina SHS/Jugoslavija, vojska, vojaštvo, naborPovzetek
Nabori predstavljajo eno izmed najbolj pomembnih točk stika med vojaško in civilno sfero. S stališča države predstavlja vojaška obveznost "dolg domovini", s stališča mladeničev pa pomeni nabor veliko prelomnico v življenju. V vsakem primeru gre za prehod, ki naj bi naredil iz fanta moža. To "iniciacijsko" komponento so oblasti podpirale, ker je vojska pridobila na pomenu - pomagala naj bi oblikovati narod. V Kraljevini SHS/Jugoslaviji je bila zaradi unitarizma narodotvorna vloga vojske še bolj poudarjena. Obdobje "prehoda" v moškost pa je bilo povezano s pijančevanjem in veseljačenjem, kar so poskušale oblasti preprečiti. Avtor na temelju arhivskih virov obravnava organizacijo naborov v Dravski banovini v letih 1937-1940. Točenje alkohola je bilo prepovedano, a so se naborniki kljub temu napili. Prihajalo je do izgredov, dogajali so se tudi politični incidenti. Največkrat so pri organizaciji odpovedale civilne oblasti na najnižjem nivoju, ki niso uspele privesti nabornikov na zbirno mesto. Nabori so bili zanimivi dogodki, ki so popestrili vsakdan lokalne skupnosti, ne glede na to, ali so naborniki ljudi zabavali ali pa so povzročali zgražanje.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).
