Nacionalna kohabitacija na ("slovenskem") Koroškem v avstrijski ustavni dobi
Ključne besede:
Koroška, Avstro-Ogrska, politična zgodovina, demokracija, nacionalizemPovzetek
V prispevku analizira avtor "slovenski del" Koroške po obnovi ustavnega življenja, ko se je nacionalizem vse bolj uveljavljal v političnem življenju. V tem času je velika skupina (slovenskih) izobražencev ostala distancirana do slovenskega narodnega gibanja ali mu je celo nasprotovala, ker se je počutila ogroženo. Slovenski nacionalni razvoj je bil na Koroškem v marsičem šibkejši od tistega, ki so ga razvili Slovenci na Kranjskem ali na Štajerskem. Demokratična misel, ki se je v omenjenih dveh deželah kazala tudi s pluralizacijo slovenskega političnega prostora, je na Koroškem v veliki meri izostala. Če so kranjski in štajerski Slovenci svoje slogaške politične začetke "preoblikovali" v moderno pluralno politično strankarsko življenje, pa koroški Slovenci (tudi zaradi volilnega sistema) tega elementa moderne družbe niso razvili vse do propada dvojne monarhije.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).