Reconciliation Instead of History
DOI:
https://doi.org/10.51663/pnz.56.3.07Ključne besede:
World War II, reconciliation, cultural struggle ("Kulturkampf"), historiography, revisionPovzetek
The discussion focuses on the issue of reconciliation, which had become increasingly notable in the Slovenian society since the middle of the 1980s and culminated in the ceremony in the Kočevski rog forest in July 1990. Even before that solemn event, the Presidency of the Socialist Republic of Slovenia and the Slovenian Regional Episcopal Conference gave statements with regard to this issue, which, however, differed from each other significantly. The Presidency of the Socialist Republic of Slovenia emphasised that the purpose of the national and civil appeasement was especially to establish "such a situation in the political and public life of Slovenia where the past no longer represents a burden for interpersonal relations", while the statement of the Episcopal Conference underlined that "only the truth can set us free, represent the basis for reconciliation, and pave the way towards appeasement".In the last twenty-five years the different ways of understanding the question of reconciliation led to the oppositions and ideological divisions in the Slovenian society deepening even further with every reconciliatory declaration.
Literatura
Čepič, Zdenko, Ferenc, Tone, Gabrič, Aleš, Godeša, Bojan, Mlakar, Boris, Nećak, Dušan, Prinčič, Jože, Prunk, Janko, Repe, Božo, Vidovič-Miklavčič, Anka, Vodopivec, Peter, Ževart, Milan. Ključne značilnosti slovenske politike v letih 1929-1955 : znanstveno poročilo. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 1995.
Dolinar, France Martin, Griesser – Pečar, Tamara. Rožmanov proces. Ljubljana: Družina, 1996.
Dolinar, France Martin. Resnici na ljubo. Izjave ljubljanskih škofov o medvojnih dogodkih. Ljubljana: Družina, 1998.
Godeša, Bojan. »Social and cultural aspects of the historiography on the Second World War in Slovenia,« Sozialgeschichte und soziale Bewegungen in Slowenien / Social History and Social Movements in Slovenia. Mitteilungsblatt des Instituts für soziale Bewegungen, 41, (2009): 111-125.
Godeša, Bojan. Čas odločitev. Katoliški tabor in začetek okupacije. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2011.
Godeša, Bojan. »Lojze Ude in poskus vzpostavitve premirja med drugo svetovno vojno.« Acta Histriae, 21, 3 (2013): 283-290.
Godeša, Bojan. »O političnem delovanju ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana v prvih mesecih okupacije.« Zgodovinski časopis, 67, 2 (2013): 152–170.
Godeša, Bojan. »O škofovi odgovornosti,« Mladina, 31. 7. 2015.
Godeša, Bojan. Spremembe v vrednotenju druge svetovne vojne na Slovenskem po padcu berlinskega zidu (Predavanje na Historičnem seminarju Znanstveno raziskovalnega inštituta SAZU v Ljubljani 12. maja 2016). Pridobljeno 10. 6. 2016, https://www.youtube.com/watch?v=KkpyJ2GKuI8.
Godeša, Bojan. »Enega mita ni mogoče zamenjati z drugim.« Intervjuvala Ženja Leiler. Delo, 27. 5. 2016.
Govor predsednika predsedstva RS Milana Kučana na spravni slovesnosti v Kočevskem rogu 8. 7. 1990. Pridobljeno 10. 6. 2016, http://www2.gov.si/up-rs/2002-2007/bp-mk.nsf/dokumenti/08.07.1990-90-92.
Govor predsednika Vlade RS Janeza Janše, pridobljeno 22. 6. 2016, http://www.sds.si/novica/govor-predsednika-vlade-rs-janeza-janse-3264.
Gradivo otvoritvenega zasedanja Svetovnega slovenskega kongresa, Ljubljana, 27. in 28. junija 1991. Ljubljana: Svetovni slovenski kongres, Konferenca za R. Slovenijo, 1994.
Grgič, Jožica. »Kočljivi medvojni položaj ljubljanskega škofa. Zgodovinarja Dolinar in Godeša o Rožmanu.« Delo, 12. 4. 2013.
Hösler, Joachim. »Sloweniens historische Bürde.« Aus Politik und Zeitgeschichte, 2006, 46. Pridobljeno 22. 6. 2016, http://www.bpb.de/apuz/29421/sloweniens-historische-buerde?p=all.
Hribar, Spomenka. »Krivda in greh.« V: Kocbekov zbornik, ur. Dimitrij Rupel, 6–68. Maribor: Založba Obzorja, 1987.
Hribar, Spomenka. »Sprava ni konsenz o preteklosti, temveč o prihodnosti.« (Kaj se je zgodilo s slovensko zgodovino? (6. del)). Razgledi, 13. 5. 1994.
Izjava Predsedstva ZZB NOB Slovenije o vrednotah, sprejeta na seji 6. oktobra 2015. Sporočila. Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Oktober 2015, 10.
Jamnik, Anton. »Kdor trdi, da sprava ni možna, je obupal nad človekom.« Slovenski čas (mesečna priloga Družine), junij 2015.
Kolednik, Aleksander. »Griesser - Pečarjeva: Rožman si je prizadeval, da bi narod s čim manjšimi izgubami prebrodil vojno« (11. 4. 2013). Pridobljeno 10. 6. 2016, http://siol.net/novice/slovenija/griesser-pecarjeva-rozman-si-je-prizadeval-da-bi-narod-s-cim-manjsimi-izgubami-prebrodil-vojno-159685.
Kos, Stane, Stalinistična revolucija na Slovenskem (I. del). Rim: Samozaložba, 1984.
Levstik, Vinko. Tri odprta pisma k narodni spravi. Rim: 1968.
»Milan Kučan.« V: Slovenija in pika!, ur. Boštjan Furlan, Ožbej Peterle, Marko Balažic, 189-213. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2016.
Mlakar, Boris. »Protirevolucionarni tabor in konec vojne.« V: Slovenska novejša zgodovina. Od programa Zedinjene Slovenije do mednarodnega priznanja Republike Slovenije 1848-1992 (I. del), ur. Jasna Fischer, Žarko Lazarević, Ervin Dolenc, Jurij Perovšek, Bojan Godeša, Zdenko Čepič, Aleš Gabrič, 773-778. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2005.
»Narodna umiritev kot pogoj za mirno sožitje.« Delo, 5. 3. 1990.
Pesek, Rosvita. Bučar. Celovec: Mohorjeva, 2016.
Pleterski, Janko. »O NOB in spravi.« V: Narodnoosvobodilni boj v slovenskem narodnem spominu: slovenski zbornik 2007, ur. Janez Stanovnik, Slavko Grčar, Hardvik Pirnovar, 23-31. Ljubljana: GO ZZB NOB Slovenije, 2007.
Pleterski, Janko, »Uvodna beseda.« V: Škof Rožman v zgodovini, ur. Janez Stanovnik, Slavko Grčar, Hardvik Pirnovar, 5-6. Ljubljana: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 2008.
»Predlog deklaracije o narodni spravi.« Delo, 20. 6. 1990.
Pučnik, Jože. »Sprava kot izhodišče za civilno rast Slovencev iz naroda v državo.« V: Biti to kar si. 33. študijski dnevi Draga 98, ur. Sergij Pahor, Saša Martelanc, Marij Maver. Trst: Mladika, 1999.
Repe, Božo. Mimo odprtih vrat. Izbrani dokumenti o dejavnosti okupatorjevih sodelavcev na Slovenskem. Ljubljana: Založba Borec, 1988.
Repe, Božo. Jutri je nov dan: Slovenci in razpad Jugoslavije. Ljubljana: Modrijan, 2002.
Repe, Božo. Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije. 2. del. – Slovenci in federacija. Viri 18. Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije, 2003.
Repe, Božo. »Sprava kot kulturni boj.« V: Onstran demokracije. Izjave in stališče Liberalne akademije po letu 2005, ur. Božidar Flajšman, 93–101. Ljubljana: Liberalna akademija, 2009.
Roter, Zdenko. Padle maske. Od partizanskih sanj do novih dni. Ljubljana: Sever & Sever, 2013.
Rozman, Branko. »Vizije in meje narodne sprave.« V: Čez prepad revolucije. 24. študijski dnevi Draga 89, 81-111. Trst: 1990.
Slabe, Janja. »Narodna sprava v slovenskih časopisih.« Borec. Revija za zgodovino, antropologijo in književnost, 58, 630–634 (2006): 9–60.
Stanovnik, Janez. »Obvojni poboji in narodna pomiritev.« V: Slovenski zbornik 2014. Narodnoosvobodilni boj in današnji čas, ur. Janez Stanovnik, Slavko Grčar, Matjaž Kmecl,
Jože Pirjevec, Maca Jogan, Božo Kovač, Mitja Klavora, 91-99. Ljubljana: Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, 2014.
Vrtovec, Jernej. Vloga nadškofa Šuštarja pri osamosvojitvi Slovenije. Celje: Celjska Mohorjeva družba, 2016.
»Za globlje razumevanje sprave. Izjava komisije Pravičnost in mir (prof. dr. Anton Stres).« Družina, 8. 7. 1990, 13.
»Z narodno spravo – konec državljanske vojne?« Borec. Revija za zgodovino, antropologijo in književnost, 42, 5-6-7 (1990): 582-716.
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).
