Kulturnozgodovinski oris življenja slikarja Heinricha Wettacha (1858–1929), II.
Slikarjeva družbena in društvena vpetost v Ljubljani ter njegova zadnja leta na Koroškem
DOI:
https://doi.org/10.51663/pnz.65.3.14Ključne besede:
Heinrich Wettach, Ljubljana okoli 1900, nemško čuteči kranjski kulturni krog, slovensko slikarstvo 19. stoletja, avstrijsko slikarstvo 19. stoletja, Filharmonično društvo, Društvo KazinaPovzetek
Članek obravnava družbeno vpetost slikarja Heinricha Wettacha (1858–1929), ki je deloval v Ljubljani od leta 1885 do konca prve svetovne vojne, ter ga s tem konkretneje usidra tudi v kulturni milje kranjske prestolnice na prelomu stoletja. Pretresa njegovo povezanost z društvi in organizacijami, s katerimi je bil najmočneje povezan, in opredeljuje naravo njegovega sodelovanja z njimi. Zadnji del članka se posveča neprostovoljni odselitvi slikarja in njegove družine iz Ljubljane ter njegovim zadnjim letom na Koroškem.
Literatura
Cvirn, Janez. “Kdor te sreča, naj te sune, če ti more, v zobe plune.ˮ Zgodovina za vse 14, No. 2 (2007): 38–56.
Denkschrift zum 25 jährigen Bestande der Frauen-Ortsgruppe »Laibach« des deutschen Schulvereins: 1885–1910. Laibach: Verlag der Deutschen Schulvereinsschule in Laibach, 1910.
Dolenc, Ervin. “Deavstrizacija v politiki, upravi in kulturi v Sloveniji.” In: Slovensko-avstrijski odnosi v 20. stoletju = Slowenischösterreichische Beziehungen im 20. Jahrhundert, eds. Dušan Nećak et al., 81–94. Ljubljana: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete, 2004. http://hdl.handle.net/11686/26817.
Hribar, Ivan. Moji spomini I, II. Ljubljana: Slovenska matica, 2022 (reprint of the 1983 edition).
Ilić, Angela. “Podajmo si roke in srca!.ˮ Stati inu obstati, No. 23/24 (2016): 193–219.
Jahres-Bericht der philharmonischen Gesellscahft in Laibach: für die Zeit vom 1. Oktober 1885 bis 30. September 1886, ed. Friedrich Keesbacher. Laibach: Verlag der philharmonischen Gesellschaft, 1886.
Judson M., Pieter. “Versuche um 1900, die Sprachgrenze sichtbar zu machen.ˮ In: Die Verortung von Gedächtnis, eds. Moritz Csáky and Peter Stachel, 163–74. Wien: Passagen Verlag, 2001.
Judson M., Pieter. Guardians of the Nation: Activists on the Language Frontiers of Imperial Austria. Cambridge MA: Harvard University Press, 2006.
Kuret, Primož. “Jubilejna koncertna sezona 1901–1902 Ljubljanske filharmonične družbe.ˮ Muzikološki zbornik 19 (1983): 41–50.
Kuret, Primož. Ljubljanska filharmonična družba 1794–1919: Kronika ljubljanskega glasbenega življenja v stoletju meščanov in revolucij. Ljubljana: Nova revija, 2005.
Matić, Dragan. Nemci v Ljubljani: 1861–1918. Ljubljana: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete, 2003.
Mihelič, Breda. “Vilska četrt med Prešernovo cesto in Tivolijem v Ljubljani ter prenova Wettachove vile: Problemi varovanja in prenove stanovanjske četrti.ˮ Varstvo spomenikov 39, (2003): 139–49.
Mikša, Peter. “‘Da je Triglav ostal v slovenskih rokah, je največ moja zasluga.’ Jakob Aljaž in njegovo planinsko delovanje v Triglavskem pogorju.ˮ Zgodovinski časopis 69, No. 1/2 (2015): 112–23.
Peternel, Marija Mojca. “Ljubiteljem kranjskih Alp!”: Kranjska podružnica Nemškega in avstrijskega planinskega društva. Ljubljana: Založba Univerze, 2023.
Selišnik, Irena. “Status državljanstva ob nastanku nove Države SHS: Strategije izbire.” Zgodovinski časopis 164, No. 3–4 (2021): 476–91.
Selišnik, Irena. “Usode uradnic in uradnikov po prvi svetovni vojni.” Retrospektive 7, No. 1 (2024): 11–39.
Serše, Aleksandra. “Evangeljsko žensko društvo v Ljubljani 1856–1945.ˮ Etnolog 11 (2001): 57–66.
Stergar, Rok. “Continuity, Pragmatism, and Ethnolinguistic Nationalism: Public Administration in Slovenia during the Early Years of Yugoslavia.” In: Hofratsdämmerung? Verwaltung und Ihr Personal in den Nachfolgestaaten der Habsburgermonarchie 1918 bis 1920, eds. Peter Becker et al., 179–92. Wien: Böhlau, 2020.
Valant, Miha. “Ljubljansko društvo Kazina in združenja za likovno umetnost na Kranjskem med leti 1848 in 1918.ˮ Doctoral dissertation. Univerza v Ljubljani, 2023.
Valant, Miha and Beti Žerovc. “Društva za likovno umetnost na Kranjskem v obdobju od 1848 do 1918.ˮ Likovne besede, No. 113 (2019): 4–13.
Weiss, Jernej. Hans Gerstner. (1851–1939): Življenje za glasbo. Maribor: Litera and Pedagoška fakulteta, 2010.
Zajc, Marko. “Kazina skozi čas.ˮ In: Zgodovinopisje v zrcalu zgodovine: 50 let inštituta za novejšo zgodovino, ed. Aleš Gabrič, 127–38. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2009.
Železnik, Sara. Repertoarne smernice Filharmonične družbe v Ljubljani: Katalogi muzikalij Filharmonične družbe. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2014.
Žerovc, Beti. “Ivan Meštrović u Ljubljani 1903./1904.: Prijedlozi za dva spomenika i izlaganje s društvom Hagenbund u ljubljanskoj kazini.ˮ Časopis za suvremenu povijest 56, No. 2 (2024): 249–77.
Žerovc, Beti. “Cultural and Historical Overview of the Life of the Painter Heinrich Wettach (1858–1929), I.; The Painter’s Beginnings and Settling in Ljubljana.” Prispevki za novejšo zgodovino 65, No. 3 (2025): 98–117.
Žerovc, Beti and Miha Valant. “The Artistic Formation of the Painter Heinrich Wettach (1858–1929) and His Educational Work” [forthcoming].
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2025 Beti Žerovc
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).
