Spomenik žrtvam vseh vojn in problematike sodobnega postavljanja javnih skulptur in spomenikov v Sloveniji
DOI:
https://doi.org/10.51663/pnz.60.1.09Ključne besede:
Spomenik žrtvam vseh vojn, javna plastika, umetnost in družbena odgovornost, zgodovinski revizionizem, kolektivni spominPovzetek
Besedilo obravnava nekatere sodobne problematike postavljanja javnih skulptur in spomenikov v Sloveniji. Osredotoča se na Spomenik žrtvam vseh vojn, ki je bil poleti 2017 odkrit v središču Ljubljane. Spomenik in dogajanje okoli njega zajame kot primer zapleta, v katerem neustrezno ravnanje različnih deležnikov v dolgotrajnem procesu nastajanja spomenika proizvaja številna družbena nesoglasja in na koncu tudi problematičen spomenik.
Članek problematizira hisitorični revizionizem v odnosu do druge svetovne vojne, ki se udejanja v spomeniku in skozi procese povezane z njim. Preizprašuje, kako in zakaj nastane takšen velik državni spomenik, čeprav ni strokovno utemeljenega konsenza o tem, da spomeniki dejansko delujejo zdravilno na travmatizirane in post-konfliktne družbe, kot tudi ni konsenza o tem, da Slovenci v tem trenutku takšna družba smo. O spomeniku se često govori kot o spomeniku spravi, čeprav ni konsenza o o nujnosti sprave, kaj šele o tem, kaj naj bi ta sprava dejansko pomenila in kaj naj bi bili njeni elementi.
Literatura
»Spomenik žrtvam vseh vojn.« Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije. Pridobljeno 19. 1. 2019. https://www.zaps.si/index.php?m_id=natecaji_izvedeni&nat_id=119.
Bourdieu, Pierre. The Rules of Art: Genesis and Structure of the Literary Field. Cambridge: Polity Press, 1996.
Bratuša, Mirko. »Ministrstvo za enake možnosti.« Dnevnik, 10. 9. 2013.
Hribar, Spomenka. »Spomini, ki družijo, spomini, ki ločujejo.« Mladina, 21. 8. 2015.
Janev, Goran. »Skopje 2014: Instrumentalizing Heritage for Unexpected Results.« V: Cultures of History Forum, 12. 4. 2015, pridobljeno 11. 2. 2020, DOI: 10.25626/0038.
Kosec, Miloš. »Javni spomenik med monumentalizmom konsenza in vrinjanjem zasebnega.« Likovne besede, 109 (2018): 4–8.
Kovač, Edvard. Park spomina Teharje. Ljubljana: Založba ZRC, 2011.
Lefebvre, Henri. Produkcija prostora. Ljubljana: Studia Humanitatis, 2013.
Lesničar, Tina. »Kako in komu postavljamo spomenike.« Delo, 4. 8. 2017.
Luthar, Breda in Oto Luthar. »Kolonizacija spomina: Politika in kontekstualnost domobranskih spomenikov po letu 1991.« V: Oto Luthar in Jurij Perovšek, ur. Zbornik Janka Pleterskega, 647–64. Ljubljana: Založba ZRC, 2003.
Ostan, Aleksander. »Symballo (gr.): ponovno povezati, srečati in pridružiti se.« Delo, 14. 7. 2017.
Saunders, Francis Stonor. The Cultural Cold War: The CIA and the World of Arts and Letters. London in New York: New Press, 2000.
Suhadolc, Janez. »Kamnita roka, ki z vso močjo objema rezilo meča.« Delo, 17. 11. 2018.
Žabota, Barbara. Kongresni trg: Zgodovina prostora do razpada Avstro-Ogrske. Ljubljana: Založba ZRC, 2011.
Zajc, Marko, »Spomenik pri Skeletu in Zvezdi. K politiki spomina v Sloveniji v drugem desetletju tretjega tisočletja.« Prispevki za novejšo zgodovino, LX, št. 1 (2020).
Zaključno poročilo. Ljubljana: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije. Pridobljeno 19. 1. 2019. https://www.zaps.si/system/download.php?dir=123&file=I_zakljucno+porocilo.pdf.
Žerovc, Beti. »Public Monuments on the Territory of Yugoslavia from the Late 19th Century to 1941.« V: Sanja Horvatinčić in Beti Žerovc, ur. Memorial Production in Socialist Yugoslavia 1945–1990. Berlin: Archive Books, 2020. [v pripravi]
Žerovc, Beti. »Spomenik, ki bo zapičen v naše osrčje za vselej.« Delo, 17. 3. 2017.
Župančič, Matej in Alenka Župančič. »Edo Mihevc in Oton Župančič: Nastanek in usoda pesmi Domovina je ena.« Zbornik za umetnostno zgodovino n. v. 50 (2014): 221–31.
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).