Medijsko poročanje o samomorilnem vedenju v kontekstu slovenske osamosvojitve
DOI:
https://doi.org/10.51663/pnz.64.2.13Ključne besede:
osamosvojitvena vojna, vojska, politična agenda, samomorPovzetek
Slovenija je bila del Jugoslavije in se je po desetdnevni vojni leta 1991 osamosvojila. Imela je najvišjo stopnjo samomorov med vsemi jugoslovanskimi državami. Vsi mladi moški v jugoslovanskih republikah so služili vojaški rok zunaj domače republike in nekateri vojaki so se zaradi samomora vrnili v krsti. To je bil med drugim povod za razpravo o samostojnosti, v kateri so sodelovali tudi slovenski časopisi. Med vojno so stopnje samomorov običajno nižje, vendar se tudi vojaki soočajo z vrsto dejavnikov tveganja samomorilne ogroženosti. Namen študije je bil ugotoviti, katere zgodbe o samomorih so bile objavljene v slovenskih časopisih Delo in Večer. Analizirali smo obdobje pred osamosvojitvijo, med njo in po njej. Ugotovili smo, da prevladujejo tri teme: zgodbe o slovenskih vojakih, politična agenda in informativni članki. Pred osamosvojitvijo je bila v ospredju politična agenda, in sicer želja po osamosvojitvi, pozneje pa posledice osamosvojitve. Zgodbe o slovenskih vojakih so bile najpogostejše v obdobju osamosvajanja, pri čemer so se pojavljale pripovedi o dejanskih samomorih z uporabo strelnega orožja. V obdobju po osamosvojitvi smo večinoma našli članke, ki omogočajo vpogled v odnos družbe do samomora. Študija osvetljuje, kako so slovenski mediji prikazovali samomore v vojski pred osamosvojitvijo, med njo in po njej.
Literatura
Literature:
Antić Gaber, Milica, Deja Crnović and Irena Selišnik. »Politične moškosti v Sloveniji: kameradi, heroji in pravi dedci.« Časopis za Kritiko Znanosti, no. 267 (2017): 35-61.
Bebler, Anton, ed. Sodobno vojaštvo in družba. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Založba FDV, 2011.
Debenjak, Božidar. "Neka pitanja o revolucionarnoj antropologiji." Praxis-Jugoslavensko izdanje, 01-02 (1969): 187-189. Quoted in Milčinski, Lev. Samomor in Slovenci. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1985.
Durkheim, Émile. Suicide. New York: Free Press. 1951. Quoted in Frank Van Tubergen and Wout Ultee. "Political integration, war and suicide: The dutch paradox?." International Sociology, 21, 2 (2006): 221-236. https://doi.org/10.1177/0268580906061377
Escolas, Sandra M., Bartone, Paul T., Rewers, Marek, Rothberg, Joseph M. and Carter, J. »Why do soldiers kill themselves? Understanding suicide in the military.« The 71F Advantage, 283 (2010).
Grizold, Anton. Obrambni sistem Republike Slovenije. Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve, Visoka policijsko-varnostna šola, 1999.
Jakovljević, Miro, Biserka Sedić, Marko Martinac, Darko Marcinko, Dulijano Ljubicić and Herman Vukusić. "Update of suicide trends in croatia 1966-2002." Psychiatria Danubina, 16(4) (2004): 99-308.
Kalediene, Ramune, Skirmante Starkuviene and Jadvyga Petrauskiene. "Mortality from external causes in Lithuania: looking for critical points in time and place." Scandinavian Journal of Public Health, 32, no. 5 (2004): 374–380. https://doi.org/10.1080/14034940410024211.
Marušič, Andrej and Maja Zorko. Slovenski samomor skozi prostor in čas. In: Slovenija s samomorom ali brez. Eds. Andrej Marušič and Saška Roškar, 10-21. Ljubljana: DZS, 2004.
Marušič, Andrej, "Suicide in Slovenia: Lessons for cross-cultural psychiatry." International Review of Psychiatry, 11, 2-3 (1999): 212–218. https://doi.org/10.1080/09540269974393
Milčinski, Lev. Samomor in Slovenci. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1985.
Musek, Janek. Psihološki portret Slovencev. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, 1994.
NIJZ, https://nijz.si/wp-content/uploads/2023/08/2023-08-29-Priloga-1_samomor.pdf, 29.08.2023
O'Malley, Pat. Suicide and war: a case study and theoretical appraisal. The British Journal of Criminology, 15(4) (1975): 348-359.
Nock, Matthew K., Charlene A. Deming, Carol S. Fullerton, E. Gilman Stephen, Matthew Goldenberg, Ronald C. Kessler, James E. McCarroll et. al. "Suicide Among Soldiers: A Review of Psychosocial Risk and Protective Factors." Psychiatry: Interpersonal and Biological Processes, 76, no. 2 (2013): 97–125. https://doi.org/10.1521/psyc.2013.76.2.97.
Plemenitaš Fuchs, Natalija. Samomori v slovenski vojski. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, 2003, http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Plemenitas-Fuchs-Natalija.PDF
Samec, Karmen (1991). Samomor kot družbeno-patološki pojav in problem samomora v JLA. Diplomska naloga. Ljubljana: FSPN.
Stack, Steven. The Effect of Modernization on Suicide in Finland: 1800–1984. Sociological Perspectives, 36(2) (1993): 137-148. https://doi.org/10.2307/1389426
Trstenjak, Anton. Okvirne dileme o etiologiji samomora. In: Lev Milčinski (ed.): Samomor in Slovenci. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1985.
Värnik, Airi. "Suicide in Estonia." Acta Psychiatrica Scandinavica, 84, no. 3 (1991): 229–232. https://doi.org/10.1111/j.1600-0447.1991.tb03135.x
Wasserman, Ira M. »Political Business Cycles, Presidential Elections, and Suicide and Mortality Patterns.« American Sociological Review, 48 (1983): 711–20. https://doi.org/10.2307/2094929
World Health Organization. Preventing suicide: A global imperative. World Health Organization, 2014, https://www.who.int/publications/i/item/9789241564779
Newspaper sources:
“JLA ne verjame v zastrupitev.” Delo, March 29, 1990, 2.
“Ko se vojak ubije.” Večer, October 21, 1987, 4.
“Misli o slovenskem značaju.” Delo, November 8, 1986, 261, 22.
“Pobegli vojak Plut si je sam vzel življenje.” Delo, May 6, 1986, 1.
“Samomor teritorialca iz Tržiča.” Delo, July 14, 1994, 17.
“Žrtve na obeh straneh” Večer, June 17, 1991, 16.
A.P., “Samomorov je končno manj.” Delo, January 31, 1992, 25, 2.
Alenka Puhar, “Vojna v Sloveniji: strahovi, panika in nočne more otrok.” Delo, February 4, 1992, 28, 13.
Ana Urbanija, “Pismo ob vojakovi smrti.” Večer, September 22, 1990, 31.
B. A., “Poročilo še ni popolno.” Delo, May 9, 1986, 24.
Bogdan Žorž, “Duševne stiske vojakov.” Večer, June 8, 1991, 30.
Borko De Corti, “Zakaj se je ustrelil Viktor Avbelj?” Večer, April 30, 1993, 48.
Branko Soban, “Cilj politične ocene ZIS: žigosanje Slovenije.” Delo, May 11, 1989, 2.
Branko Žunec, “Dolga pijanost, obup, počasen samomor.” Večer, May 7, 1994, 40.
Ciril Zlobec, “Obravnava in zavrnitev nesprejemljivih stališč: Razprava o 57. številki Nove revije.” Delo, March 26, 1987, 4.
Draga Ahačič, “Odprto pismo veleposlaniku ZDA gospodu Warrenu Zimmermanu in ...” Delo, May 15, 1991, 6.
Franc Kramer, “Morda bi lahko prisluhnili.” Večer, July 12, 1990, 24.
Franc Šetinc, “Če elita programira.” Delo, March 5, 1987, 4.
France Forstnerič, “Različni pogledi na spravo.” Delo, January 25, 1988, 3.
Helena Grandovec, “Narod se odloča sam.” Večer, November 7, 1986, 4.
Ivanka Dernač-Špendov, “Kateri vojaki umirajo v JLA.” Delo, September 13, 1990, 7.
J. H., “Nova revija 57.” Delo, February 26, 1987, 6.
J. T., “V nasprotju s programskimi usmeritvami.” Delo, February 21, 1987, 2.
Janko Kostnapfel, “Odgovorni za to, kar počnemo, in za tisto, česar ne storimo.” Delo, August 9, 1989, 182, 5.
Jelka Zupanič, “Skupščina bo ocenila dogovor.” Večer, August 22, 1990, 2.
Jože Horvat, “Kritično zanimanje za »Prispevke«.” Delo, February 27, 1987, 5.
Jože Pučnik, “Izjava dr. Pučnika za Delo.” Delo, April 13, 1990, 3.
Marijan Poljšak, “Prejeli smo: Dve vrsti državljanov.” Delo, December 2, 1993, 9.
Marijan Pregl, “Vojna kot »sindrom čelnega režnja.” Večer, July 20, 1991, 26.
Marjan Skumavc, “Tudi v vzrokih samomorov je čedalje več individualnosti.” Delo, November 15, 1989, 265, 12.
Martin Ivanič, “Pravica Slovenca do samomora.” Delo, May 27, 1988, 10.
Melita Forstnerič-Hajnšek, “Secirnice slovenstva.” Večer, August 8, 1987, 18.
Milan Balažic, “Odgovor gospodoma Pučniku in Drevenšku.” Delo, April 6, 1990, 5.
Milan Maver, “Ne sprašujte me, kako bo.” Delo, July 4, 1991, 14.
Poveljstvo LK, “Odgovor na komentar Borisa Dolničarja.” Delo, September 4, 1990, 5.
Programski kolegij Radia Slovenija, “Odgovor na odgovor poveljstva ljubljanskega korpusa.” Delo, September 5, 1990, 7.
Slava Partlič, “Zakaj si vojak vzame življenje?” Delo, March 17, 1990, 2.
Slavica Crnica, “Stiske zaradi družbenih napetosti.” Delo, December 22, 1994, 297, 15.
Sonja Merljak, “Niso krivi le sprememba sistema, revščina in vreme.” Delo, September 8, 1992, 207, 10.
Srečko Niedorfer, “»Slovenija nima kriminalne politike«.” Večer, February 22, 1992, 31.
Tone Partljič, “Ne zamudite priložnosti, oglejte si skrajno državo skrajnosti.” Delo, March 9, 1989, 9.
Veso Stojanov, “V armadi popuščajo zahtevam Slovenije.” Delo, August 22, 1990, 1.
Zoran Polič, “Obravnava in zavrnitev nesprejemljivih stališč: Razprava o 57. številki Nove revije.” Delo, March 5, 1987, 8.
Žarko Hojnik and Janez Kovačič, “Podrobnosti še niso znane.” Delo, May 9, 1986, 8.
Žarko Hojnik, “Samomor je za Slovence enako usoden kot vojna.” Delo, July 27, 1991, 174, 7.
Žarko Rajković, “Edinstveni smo v – napakah.” Delo, September 23, 1986, 222, 2.
Žarko Rajković, “Več sodelovanja, manj nesoglasij.” Delo, March 25, 1987, 2.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2024 Jure Gračner, Asja Flamiš, Adelisa Huskić, Vita Poštuvan
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).
