Medijski prikaz dejavnikov tveganja in varovalnih dejavnikov za samomor v Sloveniji (1959–1999)
DOI:
https://doi.org/10.51663/pnz.64.2.11Ključne besede:
samomor, dejavniki tveganja, varovalni dejavniki, mediji, stališčaPovzetek
Študija je preučila zgodovinske spremembe v stališčih slovenske splošne javnosti do samomora z analizo medijskega poročanja v dveh glavnih slovenskih časopisih od leta 1959 do 1999. Članke smo sistematično iskali v podatkovnih bazah časopisov in na podlagi kriterijev analizirali 1.785 relevantnih člankov iz prvotnega nabora 13.042 zadetkov. Naše ugotovitve kažejo, da so mediji tekom štirih obravnavanih desetletij pogosteje poročali o dejavnikih tveganja za samomor kot o varovalnih dejavnikih. Najpogosteje omenjeni dejavniki tveganja so vključevali individualne značilnosti, kot so spol in težave z duševnim zdravjem, pri čemer so v poznejših letih postali bolj izraziti tudi dejavniki vezani na skupnost. Pri varovalnih dejavnikov je bil poudarek vzporeden z individualnimi dejavniki tveganja, pri čemer so bili dejavniki, vezani na medosebne odnose pogosteje poročani v šestdesetih letih, z naraščajočim dejavnikov vezanih na skupnost v devetdesetih letih. Izsledki kažejo na premik k bolj celostnemu razumevanju dejavnikov tveganja in varovalnih dejavnikov, ter k pristopom, ki temeljijo na pomenu skupnosti pri preprečevanju samomora, kar odraža razvoj javnozdravstvene paradigme.
Literatura
Literature:
Cantor, Christopher. H. “Suicide in the Western World.” In The International Handbook of Suicide and Attempted Suicide, edited by Keith Hawton, Kees van Heeringen, 9–28. John Wiley & Sons, 2002.
Colucci, Ermina, and David Lester.Suicide and Culture: Understanding the Context. Hogrefe Publishing, 2012.
De Leo, Diego, Jose´ Bertolote, and David Lester.“Self-directed Violence.” In World Report on Violence and Health, edited by Etienne G. Krug, Linda L. Dahlberg, James A. Mercy, Anthony B. Zwi and Rafael Lozano, 183-212.. Geneva: World Health Organization, 2002.
Dornik Šubej, Ljuba. Med politiko in zgodovino: življenje in delo dr. Dušana Kermavnerja (1903-1975). Ljubljana: SAZU, 2005.
Engel, George L. “The Need for a New Medical Model: A Challenge for Biomedicine.” Science 196, no. 4286 (1977): 129–36. https://doi.org/10.1126/science.847460.
Grafenauer, Niko. “Oblike slovenskega samomora.” Nova revija 6, no. 57 (1987): 229–246.
Hawton, Keith. Prevention and Treatment of Suicidal Behaviour: From Science to Practice. Oxford: Oxford University Press, 2005.
Hawton, Keith, and Kees van Heeringen. “Suicide.” The Lancet 373, no. 9672 (2009): 1372–1381. https://doi.org/10.1016/S0140-6736(09)60372-X
Hawton, Keith, and Kees van Heeringen, eds. The International Handbook of Suicide and Attempted Suicide. John Wiley & Sons, 2002.
Hjelmeland, Heidi, and BirtheKnizek. “The Emperor’s New Clothes: A Critical Look at the Interpersonal Theory of Suicide.” Death Studies 44, no. 3 (2020): 168–78.. https://doi.org/10.1080/07481187.2018.1527796.
Joiner, Thomas E. Why People Die by Suicide. Harvard University Press, 2005.Karam, Elie G, Zeina N Mneimneh, Hani Dimassi, John A Fayyad, Aimee N Karam, Soumana C Nasser, Somnath Chatterji, and Ronald C Kessler. “Lifetime Prevalence of Mental Disorders in Lebanon: First Onset, Treatment, and Exposure to War.” PLoS Medicine 5, no. 4 (April 1, 2008). https://doi.org/10.1371/journal.pmed.0050061.
Kohrt, Brandon A., Daniel J. Hruschka, Carol M. Worthman, Richard D. Kunz, Jennifer L. Baldwin, Nawaraj Upadhaya, Nanda Raj Acharya, et al. “Political Violence and Mental Health in Nepal: Prospective Study.” British Journal of Psychiatry 201, no. 4 (2012): 268–75. https://doi.org/10.1192/bjp.bp.111.096222.
Marušič, Andrej “Suicide in Slovenia: Lessons Learned for Cross-cultural Psychiatry.” Int Rev Psychiatry 11 (1999): 212–8. https://doi.org/10.1080/09540269974393.
Milčinski, Lev. Izbrana dela. Ljubljana: Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana, 2016.
Milčinski, Lev. Samomor in Slovenci. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1985.
Niederkrotenthaler, Thomas, Martin Voracek, Arno Herberth, Benedikt Till, Markus Strauss, Elmar Etzersdorfer, Brigitte Eisenwort, and Gernot Sonneck. “Role of Media Reports in Completed and Prevented Suicide: Werther v. Papageno Effects.” British Journal of Psychiatry 197, no. 3 (September 2010): 234–43. https://doi.org/10.1192/bjp.bp.109.074633.
O’Connor, Rory C., and Matthew K. Nock. “The Psychology of Suicidal Behaviour.” The Lancet Psychiatry 1, no. 1 (2014): 73–85. https://doi.org/10.1016/S2215-0366(14)70222-6
Pirkis, Jane, and Richard Warwick Blood. “Suicide and the Media. Part I: Reportage in Nonfictional Media.” Crisis 22, no. 4 (2001): 146–54. https://doi.org/10.1027//022-5910.22.4.146.
Repe, Božo "Modernizacije pri Slovencih." Acta Histriae 25, no. 3 (2017): 581-896.
Ringel, Erwin. "The Presuicidal Syndrome." Suicide Life Threat Behav 6, no. 3 (1976): 131–49. https://doi.org/10.1111/j.1943-278X.1976.tb00328.x.
Shneidman, Edwin S. Suicide as Psychache: A Clinical Approach to Self-Destructive Behavior. Jason Aronson, 1993.
Stack, Steven “Suicide: A 15-year Review of the Sociological Literature Part I: Cultural and Economic Factors.” Suicide and Life-Threatening Behavior 30, no. 2 (2000): 145–162.
Stuckler, David, Sanjay Basu, Marc Suhrcke, Adam Coutts, and Martin McKee. “The Public Health Effect of Economic Crises and Alternative Policy Responses in Europe: An Empirical Analysis.” The Lancet 374, no. 9686 (July 2009): 315–23. https://doi.org/10.1016/s0140-6736(09)61124-7.
World Health Organization. Preventing Suicide: A Global Imperative. World Health Organization, 2014.
World Health Organization. "Suicide Huge but Preventable Public Health Problem, Says WHO. World Suicide Prevention Day—10 September." Cent Eur J Public Health 12, no. 4 (2004): 196, 200, 206.
Newspaper sources:
Večer. “Arhiv”. https://ris2016-vecer-com.eviri.ook.sik.si/arhivi/arhiv.aspx
DLIB. “Digitalna knjižnica Slovenije”. https://www.dlib.si
Online sources:
World Health Organization. "European Mortality Database (MDB)." WHO Regional Office for Europe, 2006.
https://gateway.euro.who.int/en/datasets/european-mortality-database/.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2024 Nuša Zadravec Šedivy, Polonca Borko, Vanja Gomboc, Vita Poštuvan

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).