Pripovedi na razpotju: medijsko poročanje o samomoru v Sloveniji v kontekstu družbeno-političnih sprememb med letoma 1959 in 1999

Avtorji

  • Vanja Gomboc Slovene Centre for Suicide Research, Andrej Marušič Institute, University of Primorska
  • Polonca Borko Slovene Centre for Suicide Research, Andrej Marušič Institute, University of Primorska
  • Nuša Zadravec Šedivy Slovene Centre for Suicide Research, Andrej Marušič Institute, University of Primorska
  • Vita Poštuvan Slovene Centre for Suicide Research, Andrej Marušič Institute, University of Primorska

DOI:

https://doi.org/10.51663/pnz.64.2.12

Ključne besede:

samomor, poročanje, mediji, provokativni vidiki, preventivni vidiki

Povzetek

Raziskava preučuje prikazovanje samomora v slovenskih časopisih med leti 1959 in 1999. To je obdobje, ki ga zaznamujejo globoke družbeno-politične spremembe. Preko analize 1.785 člankov, pridobljenih iz arhivov dveh glavnih časopisov, Dela in Večera, smo identificirali dinamičen odnos med načinom medijskega poročanja o samomoru in razvijajočim se družbenim kontekstom. Naše ugotovitve nakazujejo na prehod od pretežno provokativnega k bolj preventivnemu poročanju o samomorih skozi desetletja. Kljub splošnemu trendu v smeri bolj preventivnega poročanja, pa je razmerje med provokativnimi in preventivnimi vidiki v posameznem članku dosledno nakazovalo na prevladovanje provokativnega poročanja, in to v vseh preučevanih obdobjih. V zgodnjih letih, ki so bila predmet preučevanja v okviru te študije, je bilo poročanje o samomoru pogosto senzacionalistično, kar bi lahko pripisali različnim dejavnikom, med drugim tudi manj ozaveščenim medijskim praksam. V 1990-ih letih pa smo opazili presenetljiv porast tako preventivnega kot provokativnega poročanja, kar sovpada z osamosvojitvijo Slovenije in liberalizacijo medijev. Nihanje trenda poročanja je v nasprotju z izsledki globalnih študij, a poudarja povezanost med mediji, družbeno-političnimi spremembami in javnim dojemanjem samomora. Raziskava izpostavlja pomen medijev ter izziv uravnavanja javnega interesa in družbene odgovornosti pri poročanju o samomoru.

Literatura

Literature:

• Bašić-Hrvatin, Sandra. and Lenart. J. Kučić. “Slovenia.” In Media Ownership and Its Impact on Media Independence and Pluralism, edited by Brankica Petković. Ljubljana: Peace institute, 2004.

• Cerel, Julie, Margaret M. Brown, Myfanwy Maple, Michael Singleton, Judy van de Venne, Melinda Moore, and Chris Flaherty. “How Many People Are Exposed to Suicide? Not Six.” Suicide and Life-Threatening Behavior 49, no. 2 (March 7, 2018): 529–34. https://doi.org/10.1111/sltb.12450.

• Gomboc, Vanja, Diego De Leo, and Vita Poštuvan. “Responsible Reporting on Suicide in Slovenia: Are We There Yet?.” In press.

• Lampe, John. Yugoslavia as History: Twice There Was a Country, Second Edition. Cambridge: Cambridge University Press, 2000.

• Marušič, Andrej. “History and geography of suicide: Could genetic risk factors account for the variation in suicide rates?.” American Journal of Medical Genetics Part C: Seminars in Medical Genetics 133, no. 1 (2005): 43–47. https://doi.org/10.1002/ajmg.c.30045.

• Mrak, Mojmir, Matija Rojec, and Carlos Silva-Jáuregui Slovenia: From Yugoslavia to the European Union. Washington, D.C.: World Bank Publications, 2004.

• Niederkrotenthaler, Thomas, Martin Voracek, Arno Herberth, Benedikt Till, Markus Strauss, Elmar Etzersdorfer, Brigitte Eisenwort, and Gernot Sonneck. “Role of Media Reports in Completed and Prevented Suicide: Werther v. Papageno Effects.” British Journal of Psychiatry 197, no. 3 (September 2010): 234–43. https://doi.org/10.1192/bjp.bp.109.074633Phillips, David P. “The Influence of Suggestion on Suicide: Substantive and Theoretical Implications of the Werther Effect.” American Sociological Review 39, no. 3 (1974): 340–354.

• Pirkis, Jane., and Richard W. Blood. “Suicide and The Media.” In A Concise Guide to Understanding Suicide: Epidemiology, Pathophysiology and Prevention, edited by Stephen H. Koslow, Pedro Ruiz, Charles B. Nemeroff. Cambridge: Cambridge University Press, 2014.

• Pridemore, William A. and Aleksandra J. Snowden,. “National Alcohol Policy in Slovenia: An Interrupted Time-Series Analysis.” American Journal of Public Health 99, no. 5 (2009): 915–920. https://doi.org/10.2105/AJPH.2008.146183.

• Repe, Božo "Modernizacije pri Slovencih." Acta Histriae 25, no. 3 (2017): 581-896.

• Roškar, Saška, Alenka Tančič Grum, and Vita Poštuvan. Spregovorimo o samomoru in medijih: preprečevanje samomora – strokovne smernice za odgovorno novinarsko poročanje. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja, 2010.

• Roškar, Saška, Alenka Tančič Grum, Vita Poštuvan,Anja Podlesek, and Diego De Leo. “The Adaptation and Implementation of Guidelines for Responsible Media Reporting on Suicide in Slovenia.” Zdravstveno varstvo 56, no. 1 (2017): 31–38.

• Sinyor, Mark, Ayal Schaffer, Yasunori Nishikawa, Donald A. Redelmeier, Thomas Niederkrotenthaler, Jitender Sareen, Anthony J. Levitt, Alex Kiss, and Jane Pirkis,. “The Association Between Suicide Deaths and Putatively Harmful and Protective Factors in Media Reports.” Canadian Medical Association Journal 190, no. 30 (2018): 900–907. https://doi.org/10.1503/cmaj.170698.

• Sisask, Merike, and Airi Värnik. “Media Roles in Suicide Prevention: A Systematic Review.” International Journal of Environmental Research and Public Health 9, no. 1 (2012): 123–138. https://doi.org/10.3390/ijerph9010123

• Sonneck, G., E. Etzersdorfer, and S. Nagel-Kuess. “Imitative Suicide on The Viennese Subway.” Social Science & Medicine 38, no. 3 (1994): 453–457. https://doi.org/10.1016/0277-9536(94)90447-2.

• Stack, Steven. “Media Coverage As a Risk Factor In Suicide.” Journal of Epidemiology and Community Health 57, no. 4 (2003): 238–240. https://doi.org/10.1136/jech.57.4.238.

• Tekavčič Grad, Onja. “Zgodovina suicidologije na Slovenskem.” In Samomor v Sloveniji in svetu: Opredelitev, raziskovanje, prepečevanje in obravnava, edited by Saška Roškar in Alja Videtič Paska. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2021.

• Till, Benedikt, Ulrich S. Tran, Martin Voracek, and Thomas Niederkrotenthaler.. “Beneficial Effects of Non-Sensationalizing Media Portrayals of Suicide: The Role of Papageno Effects.” Journal of Clinical Psychiatry 77, no. 6 (2016): e738–e746.

• Virant-Jaklič, Mira. “Samomor v Sloveniji med letoma 1970 in 1991.” Obzornik zdravstvene nege 29, no. 1/2 (1995): 15–18.

• Wakefield, Melanie A., Barbara Loken, and Robert C, Hornik. “Use of Mass Media Campaigns To Change Health Behaviour.” The Lancet 376, no. 9748 (2010): 1261–1271. https://doi.org/10.1016/s0140-6736(10)60809-4

• Woodward, S. L. Balkan Tragedy: Chaos and Dissolution After The Cold War. Washington D.C.: Brookings Institution Pres, 1995.

• World Health Organization. Suicide in The World: Global Health Estimates. Geneva: World Health Organization, 2019.

• Nuša Zadravec Šedivy, Polonca Borko, Vanja Gomboc, and Vita Poštuvan. “Media Portrayals of Suicide's Risk and Protective Factors in Slovenia (1959 – 1999).” Published Here.

• Ziherl, Slavko. and Peter Pregelj. “Samomorilnost v Sloveniji.” Zdravniški vestnik 79, no. 7/8 (2010): 559–562.

Newspaper sources:

• Večer. “Arhiv”. https://ris2016-vecer-com.eviri.ook.sik.si/arhivi/arhiv.aspx

• DLIB. “Digitalna knjižnica Slovenije”. https://www.dlib.si

Online sources:

• Statistical Office of the Republic of Slovenia. “Deaths by Underlying Cause of Death (ICD-10, Chapters I-XIX), Sex and Age Groups, Slovenia, Annually.” Statistical Office of the Republic of Slovenia, n.d. https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/en/Data/-/05L3004S.px

• World Health Organization. “Suicide.” WHO, 2023. https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/suicide

Prenosi

Objavljeno

2024-10-09

Številka

Letn. 64 Št. 2 (2024): Izzivi zemljiškoposestnih reform in finančna vključenost kmetov / Samomor kot historični fenomen: uvod v tematski sklop

Rubrika

Razprave

Licenca

Avtorske pravice (c) 2024 Vanja Gomboc, Polonca Borko, Nuša Zadravec Šedivy, Vita Poštuvan

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.

Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:

  • Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
  • Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).