Streha nad glavo Kritine stanovanjskih in gospodarskih poslopij na Krasu sredi 18. stoletja
DOI:
https://doi.org/10.51663/pnz.64.1.06Ključne besede:
kmečka arhitektura, življensjski standard, PrimorskaPovzetek
Prispevek obravnava v različnih strokah dolgoživo vprašanje o materialu, iz katerega so bile izdelane strešne kritine na kmečkih poslopjih na Krasu, in o času prevlade ter zamenjave slame, skril in korcev med 16. in 19. stoletjem. V uvodnem delu povzema in prikaže interpretativno in kronološko ohlapnost obstoječe literature. V nadaljevanju se opre na pisna pričevanja in likovne upodobitve mest in vasi na Primorskem iz zgodnjega novega veka ter pokaže njihovo delno neskladje z obstoječimi interpretacijami in dvoumnost upodobitev. V osrednjem delu so prikazani in analizirani izvirni arhivski podatki, povzeti iz nepremičninskih transakcij med kmeti, ki vsebujejo informacije o vrsti in vrednosti strešnih kritin na sedemindvajsetih stanovanjskih in trinajstih gospodarskih poslopjih v petnajstih krajih na Krasu sredi 18. stoletja. Večina teh hiš je bila prekrita s skrilami, večina gospodarskih poslopij pa s slamo. Izjemo predstavlja prevlada korcev na goriško-vipavskem koncu. S tem je podana zanesljiva časovna opora za nadaljnje raziskave.
Literatura
Ciglič, Zvona. Kamniti svet. Koper: Pokrajinski muzej, 1993.
Darovec, Darko (ur.). Stari krajepisi Istre. Koper: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, 1999.
Fister, Peter. Arhitektura na Krasu. V: Andrej Kranjc (ur.). Kras: pokrajina, življenje, ljudje. 251–60. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 1999.
Kernel, Davor. Kamnolomstvo in kamnoseštvo na Krasu. Nova Gorica: Goriški muzej, 2003.
Križnar, Naško. Etnografska podoba Krasa. V: Andrej Kranjc (ur.). Kras: pokrajina, življenje, ljudje, 217–49. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 1999.
Križnar, Naško. Odlomki iz materialne kulture na Krasu. V: Zorko Harej (idr.). Kamnita hiša: tipi in oblike. Trento: Luigi Reverdito Editore, 1984.
Lah, Ljubo. Naselbinska in stavbna dediščina Krasa. V: Andrej Kranjc (ur.). Kras: pokrajina, življenje, ljudje, 260–71. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 1999.
Ledinek Lozej, Špela. Raziskave stavbarstva in bivalne culture Vipavske doline. Pregled poglavitnih virov in literature pred drugo svetovno vojno. Traditiones 35, št. 1 (2006). 219–45.
Pagnini, Maria Paola. La casa rurale del Carso Triestino. Atti del Museo di Storia Naturale – Trieste XXV, f. 5 (1966), n. 5, 107–37.
Panjek, Aleksander. Človek, zemlja, kamen, in burja. Zgodovina kulturne krajine Krasa. Koper: Založba Annales, 2006.
Panjek, Aleksander. Gospostvo in skupnost Rihemberk v dinamičnem 16. stoletju. V: Miha Preinfalk (ur.). Grad Rihemberk. Ljubljana, Založba ZRC [v tisku].
Panjek, Aleksander. Kulturna krajina in okolje Krasa. O rabi naravnih virov v novem veku. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2015.
Panjek, Aleksander. O mejnosti Goriške grofije v baroku – gospodarski in družbeni pogled. V: Ferdinand Šerbelj (ur.). Barok na Goriškem / Il Barocco nel Goriziano, 167–71. Nova Gorica: Goriški muzej, 2006.
Panjek, Aleksander. Staro jedro Devina v zgodnjem novem veku. Začarana risba iz arhiva. Kronika 63, št. 3 (2015): 475–93.
Pillon, Lucia (ur.). Gorizia, un viaggio nel tempo. L'immagine del Castello dal nostro secolo alle origini. Gorizia: Edizioni della Laguna, 1995.
Premrl, Božidar. Kamnita strešna kritina stavb na Primorskem – II Aplikativna raziskava. Ljubljana: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Restavratorski center, 2005.
Premrl, Božidar. Nesmrtni kamen in njegovi mojstri v gornji Vipavski dolini in okolici. Ljubljana: Založba ZRC, 2022.
Renčelj, Stanislav in Ljubo Lah. Kraška hiša in arhitektura Krasa med očarljivostjo in vsakdanom. Koper: Libris, 2008.
Renčelj, Stanislav. Kras: kamen in življenje. Koper: Libris, 20061.
Rupel, Mirko in Branko Reisp (ur.). Valvasorjevo berilo. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1969.
Schöggl-Ernst, Elisabeth, Markus Leideck in Marko Medved (ur.). Johannes Clobucciarich – Leben und Werk. Rijeka in Graz: Državni arhiv u Rijeci in Steiermärkisches Landesarchiv, 2022.
Sedej, Ivan. Kmečka arhitektura na Krasu. V: Kraška hiša: vodnik po razstavi, 3–10. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej, 1969.
Sedej, Ivan. Sto najlepših kmečkih hiš na Slovenskem. Ljubljana: Prešernova družba, 1989.
Slokar, Ivan. Zgodovina ljubljanskih opekarn od leta 1732 do 1860. Kronika 8, št. 1 (1960): 40–50.
Tommasini, Giacomo Filippo. De' Commentari storici-geografici della Provincia dell'Istria libri otto con appendice. Di Monsig. Giacomo Filippo Tommasini Vescovo di Cittanuova. L'Archeografo Triestino. Raccolta di opuscoli e notizie per Trieste e per l'Istria, vol. IV, 1837: 1–563.
Valvasor, Janez Vajkard. Topografija Kranjske 1678–1679 (Skicna knjiga). Faksimiliran natis originala iz Metropolitanske knjižnice v Zagrebu, ur. Jože Gostiša in Branko Reisp. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2001.
Valvasor, Janez Vajkard. Topographia ducatus Carnoiolae Modernae. Bogenšperk na Kranjskem 1679. Faksimirana izdaja, ur. Branko Reisp. Ljubljana in München: Cankarjeva založba – Rudolf Trofenik, 1970.
Valvasor, Johann Weikard. Die Ehre dess Hertzogthums Crain. Nürnberg: Wolfgang Moritz Endter, 1689.
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2024 Aleksander Panjek
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).