Mejniki zahodne meje: prelomnice 1420–1866

Avtorji

  • Ines Beguš Goriški muzej in Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije
  • Aleksander Panjek Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije

DOI:

https://doi.org/10.51663/pnz.64.3.01

Ključne besede:

zahodna slovenska meja, furlansko-goriški prostor, novi vek

Povzetek

Prispevek obravnava ključne prelomnice v zgodovini današnje zahodne meje med letom 1420, ki zaznamuje konec posvetne oblasti oglejskega patriarha, in letom 1866, ko obravnavana meja postane meddržavna meja med kraljevino Italijo in Avstrijo. Poudarek je na odseku med Goriškimi brdi in Predelom, ki ga je na podlagi predstavljene rekonstrukcije mogoče opredeliti kot eno najstarejših še obstoječih slovenskih meja. Predstavljeni so tudi arhivsko gradivo za raziskovanje zahodne meje v različnih obdobjih in arhivi, v katerih se nahaja.

 

Literatura

Antonini, Prospero: Del Friuli ed in particolare dei trattati da cui ebbe origine la dualità politica in questa regione: note storiche. Venezia: P. Naratovich, 1873.

Antonini, Prospero: Il Friuli orientale. Milano: Francesco Vallardi, 1865.

Banchig, Giorgio. »Proč z Avstrijo!« Zakaj so se Beneški Slovenci opredelili za Italijo. V: Danila Zuljan Kumar, Petra Kolenc (ur.). Simon Rutar in Beneška Slovenija, 93–109. Ljubljana: Slovenska matica, 2021.

Banchig, Giorgio. Al suono della remonica: a 150 anni dal plebiscito e dall'annessione della Slavia, del Friuli e del Veneto al Regno d'Italia. Cividale : Most : Združenje don Eugenio Blanchini, 2016.

Baum, Wilhelm. I conti di Gorizia: una dinastia nella politica europea medievale. Gorizia: Provincia: Libreria Editrice Goriziana, 2000.

Beguš, Ines in Aleksander Panjek. Zibelka integrirane kmečke ekonomije: Kranjska in Goriška (16.–18. stoletje). V: Integrirana kmečka ekonomija: koncept in dejstva, 97–125. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2023.

Beguš, Ines. Avtonomija in ekonomija Nadiških dolin v Beneški republiki. Koper: Univerzitetna založba Annales, 2015.

Beguš, Ines. Gostišče podjetne vaške skupnosti v Nadiških dolinah (Ažla, 18. stoletje). V: Panjek, Aleksander in Žarko Lazarević: Preživetje in podjetnost: integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes, 219–247. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2018. http://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-7023-81-7.pdf.

Beran, Jaromir: Plebiscit in razmejitev v Benečiji (1886 in 1887). V: Branko Marušič idr. (ur.). Zahodno sosedstvo. Slovenski zgodovinarji o slovensko-italijanskih razmerjih do konca prve svetovne vojne, 105–120. Ljubljana: Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, 1996.

Bianco, Furio. Krvavi pust 1511: kmečki upori in plemiške fajde v Furlaniji med 15. in 16. stoletjem. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, 2011.

Corbanese, Girolamo Guerrino. Il Friuli, Trieste, l'Istria. Nel periodo napoleonico e nel Risorgimento. Grande atlante storico-cronologico comparato. Udine: Del Bianco editore, 1995.

Cusin, Fabio: Le condizioni giuridiche di Trieste e le riforme dell’amministrazione comunale nella prima metà del secolo xviii». Archeografo Triestino, 45, 1932.

Feigel, Miklavž. Veliki potres leta 1511 v Sloveniji in Furlaniji. Ajdovščina: Društvo zbiralcev Ajdovščina-Nova Gorica, 2023.

Gaddi, Mauro in Andrea, Zannini (ur.): Venezia non è da guerra. L'Isontino, la società friulana e la Serenissima nella Guerra di Gradisca (1615-1617). Udine: Forum, 2008.

Gomiršek, Tanja. Stiki prebivalstva Goriških brd z Beneškimi Slovenci od prvih omemb do današnjih dni. Goriški letnik 43 (2019): 59–78.

Grafenauer, Bogo. Slovensko-romanska meja – ločnica in povezava. V: Branko Marušič idr. (ur.). Zahodno sosedstvo. Slovenski zgodovinarji o slovensko-italijanskih razmerjih do konca prve svetovne vojne, 5–20. Ljubljana: Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, 1996.

Klemenčič, Matjaž in Vladimir Klemenčič. The role of the border region of the northern Adriatic in Italy, Croatia and Slovenia in the past and in the process of European integration. Annales 7, no. 10 (1997): 285–294.

Knez, Kristjan. Il limes prealpino: il sistema difensivo veneziano da Venzone a Cividale: dalla Guerra di Cambrai alla costruzione di Palmanova. V: Antonio Miculian (ur.). I confini militari di Venezia e dell'Austria nell'Età moderna: genesi, struttura e aspetti militari della difesa territoriale: Pirano, 18 gennaio 2003, 61–97. Piran: Società degli studi storici e geografici, 2004.

Kosi, Miha. Spopad za prehode proti Jadranu in nastanek "dežele Kras": vojaška in politična zgodovina Krasa od 12. do 16. stoletja. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2018.

Leicht, Pier Silverio. Breve storia del Friuli. Udine: Libreria Editrice “Aquileia”, 1970.

Makuc, Neva. Historiografija in mentaliteta v novoveški Furlaniji in Goriški. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011.

Marušič, Branko. Pravni položaj Beneških Slovencev ob in po priključitvi k Italiji (1886). V: Gorazd Bajc (ur.). Na oni strani meje: slovenska manjšina v Italiji in njen pravni položaj: zgodovinski in pravni pregled 1866-2004, 33–44. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, 2004.

Marušič, Branko. Pregled politične zgodovine Slovencev na Gorškem (1848–1899). Nova Gorica: Goriški muzej, 2005.

Marušič, Branko. Primorski čas pretekli: prispevki za zgodovino Primorske. Koper: Lipa; Trst: Založništvo tržaškega tiska; Nova Gorica: Goriški muzej, 1985.

Marušič, Branko. Zahodno slovensko ozemlje. Iskanje ozemeljske istovetnosti skozi čas. Zgodovinski časopis 56, št. 3– 4 (2002): 277–286.

Melik, Vasilij: Beneški Slovenci (1797–1866). V: Branko Marušič idr. (ur.). Zahodno sosedstvo. Slovenski zgodovinarji o slovensko-italijanskih razmerjih do konca prve svetovne vojne, 97–104. Ljubljana: Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, 1996.

Mell, Anton: Görz und Gradisca. Blatt 30, 31, 34 und 35. Wutte, M., A. Kaspret, A. Mell, Erläuterungen zum historischen Atlas der Österreichischen Alpenländer, I. Abteilung: die Landgerichtskarte, 4. Teil: Kärnten, Krain, Görz und Istrien, 1. Heft: Kärnten, Görz und Gradisca, 1914, 255–295. Wien: Verlag von Adolf Holzhausen.

Meneghel, Cristiano: Il trattato di Gorizia del 1752. Borc San Roc, 34, 2022, 48–51.

Menis, Gian Carlo. Storià del Friuli dalle origini alla caduta dello stato patriacale (1420). Udine: Societa Filologica Friulana, 1976.

Morelli di Schönfeld, Carlo. Istoria della Contea di Gorizia: in quattro volumi compresavi un appendice di note illustrative. Gorizia: Arti grafiche camestrini. 2. knjiga.

Morelli di Schönfeld, Carlo. Istoria della Contea di Gorizia: in quattro volumi compresavi un appendice di note illustrative. Gorizia: Arti grafiche camestrini. 3. knjiga.

Morelli, Carlo: Istoria della Contea di Gorizia. Gorizia: Premiata Tipografia Paternolli, 1855.

Panjek, Aleksander (ur). Integrated Peasant Economy in Central and Eastern Europe. A comparative Approach. Turnhout: Brepols, 2025.

Panjek, Aleksander in Giuseppe Borruso: Carte storiche tematiche georiferite per la storia del territorio. V: Geomatica per l'ambiente, il territorio e il patrimonio culturale: Perugia, 5-8 novembre 2002, Attitti, 1683–1688. 2002.

Panjek, Aleksander in Ines Beguš. Zibelka integrirane kmečke ekonomije: Kranjska in Goriška (16.–18. stoletje). V: Aleksander Panjek (ur.). Integrirana kmečka ekonomija. Koncept in dejstva, 79–125. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Panjek, Aleksander in Ines Beguš: Matajur e Colovrat. Ordinamento e sostenibilità del pascolo: un confronto tra i versanti veneto e asburgico nelle Alpi Giulie in età moderna. Histoire des Alpes, 19, 2014, 35–55.

Panjek, Aleksander in Ines Beguš: Matajur e Colovrat: ordinamento e sostenibilità del pascolo: un confronto tra i versanti veneto e asburgico nelle Alpi Giulie in età moderna. V: Les ressources naturelles: durabilité sociale et environnementale = Natürliche Ressourcen: soziale und ökologische Nachhaltigkeit, 35–55. Zurich: Cronos.

Panjek, Aleksander in Jesper Larsson in Luca Mocarelli (ur.). Integrated peasant economy in a comparative perspective: Alps, Scandinavia and beyond. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2017. http://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-7023-02-2.pdf.

Panjek, Aleksander, Jesper Larsson, Luca Mocarelli (ur.) Integrated peasant economy in a comparative perspective: Alps, Scandinavia and beyond. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2017.

Panjek, Aleksander. Krvavi poljub svobode: upor na galeji Loredani v Kopru in beg galjotov na Kras leta 1605. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2015.

Panjek, Aleksander. Terra di confine: agricolture e traffici tra le Alpi e l'Adriatico: la contea di Gorizia nel Seicento. Mariano del Friuli (Go): Edizioni della Laguna, 2002.

Panjek, Aleksander. Vzhodno od Benetk, slovenski obmejni prostor: gospodarstvo, družba, prebivalstvo in naravni viri v zgodnjem novem veku. Koper: Univerzitetna založba Annales, 2015.

Panjek, Aleksander: La diplomazia del vino e la "libera navigazione del mare Adriatico": alla ricerca di una politica economica nel meridione austriaco (1500-1717). Histoire des Alpes, 10, 2005, 93–111.

Pavlin, Vojko. Goriška - od zadnjih goriških grofov do habsburške dežele. Nova Gorica: Pokrajinski arhiv, 2017.

Pitteri, Mauro. Il confine settecentesco della Schiavonia veneta. Studi Veneziani LXI (2010): 173–192.

Rutar, Simon. Beneška Slovenija: prirodoznanski in zgodovinski opis: (15 podob). Ljubljana: Matica Slovenska, 1899.

Rutar, Simon. Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska. Ljubljana: Matica Slovenska, 1892–1893.

Rutar, Simon. Zgodovina Tolminskega, to je: zgodovinski dogodki sodnijskih okrajev Tolmin, Bolec in Cerkno ž njih prirodoznanskim in statističnim opisom. Gorica: J. Devetak, 1882.

Selva, Orietta. Questioni di confine nell’Alto Adriatico: Veneziani e Imperiali Asburgici fra Cinquecento e Settecento (Boundary disputes in the Upper Adriatic: the Venetians and the Habsburgs between the 16th and the 18th century). V: Bollettino della Associazione Italiana di Cartografia, št. 159 (2017): 24–42. https://arts.units.it/retrieve/e2913fdb-b1ff-f688-e053-3705fe0a67e0/AIC_159_Selva%2019%20ottobre.pdf

Simoniti, Vasko. (Notranje)avstrijsko-beneška vojna. Goriški letnik 27 (2000): 109–130.

Stergar, Rok. Spopad za Nemčijo: zunanjepolitične in vojaške okoliščine prusko-avstrijske vojne leta 1866. V: Karl Kastl: Moja doživetja z bojnega pohoda proti Rusiji leta 1866, 79–49. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016.

Štih, Peter. Srednjeveške goriške študije: prispevki za zgodovino Gorice, Goriške in goriških grofov. Nova Gorica: Goriški muzej, 2002.

Štih, Peter: Goriški grofje in oblikovanje pokrajine ob Soči in na Krasu v deželo. Zgodovinski časopis,1987, 41/1, 41–47.

Štih, Peter: O vzhodni meji Italije in o razmerah in razmerjih ob njej v zgodnjem srednjem veku. V: Darja Mihelič (ur.). Gestrinov zbornik, 103–123. Ljubljana: ZRC SAZU, 1999.

Trebbi, Giuseppe. Il Friuli dal 1420 al 1797. La storia politica e sociale. Udine: Casamisma, 1998.

Valussi, Giorgio: Il confine nordorientale d’Italia. Trieste: Edizioni LINT, 1972.

Vodopivec, Peter. Od Pohlinove slovnice do samostojne države: slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do konca 20. stoletja. Ljubljana: Modrijan, 2006.

Zuljan Kumar, Danila in Petra Kolenc (ur.). Simon Rutar in Beneška Slovenija. Ljubljana: Slovenska matica, 2021.

Prenosi

Objavljeno

2024-12-02

Številka

Letn. 64 Št. 3 (2024): Prispevki

Rubrika

Razprave

Licenca

Avtorske pravice (c) 2024 Ines Beguš, Aleksander Panjek

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.

Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:

  • Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
  • Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).