Politika življenjske ravni v prvem desetletju socializma v Jugoslaviji
Ključne besede:
življenjska raven, Jugoslavija, življenjski standard, Slovenija, gospodarstvo, socializemPovzetek
Eno ključnih vprašanj za zgodovinopisje je, kako so ljudje v nekem obdobju živeli, kje in kako so bivali, koliko so zaslužili, koliko so imeli, kaj so jedli, koliko so porabili itd. Gre za vprašanje življenjskega stila oziroma načina življenja, kar pa je odvisno od življenjske ravni in kakovosti življenja posameznika in družbe v posameznem zgodovinskem obdobju. Avtor predstavlja okoliščine življenjske ravni v Jugoslaviji/'Sloveniji v prvem obdobju po koncu 2. svetovne vojne, za katero je bila značilna industrializacija. Življenjska raven je bila izraz gospodarske politike in njen del. Bila je odvisna od političnih in gospodarskih razmer. Na to so mnogokrat bolj kot gospodarske vplivale politične razmere in odločitve. Politične in gospodarske razmere prvega desetletja po koncu 2. svetovne vojne rasti življenjske ravni niso bile naklonjene. Razlogi so bili ideološki in politični, predvsem pa stvarni. Izvirali so iz predvojnega gospodarskega stanja, iz posledic vojne in iz povojne gospodarske politike. Poleg teh razlogov je bistveno vplival in je opredeljeval življenjski nivo tega obdobja spor z Informbirojem oziroma gospodarske posledice le-tega. Do spremembe v pogledih na življenjsko raven je pri oblasteh prišlo sredi petdesetih let, ko je bila sprejeta politična odločitev, da je treba kakovosti življenja v Jugoslaviji dati večji poudarek.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).
